VERZ 21
bāhya-sparśeṣv asaktātmā
vindaty ātmani yat sukham
sa brahma-yoga-yuktātmā
sukham akṣayam aśnute
bāhya-sparśeṣu – na zunanje čutno zadovoljstvo; asakta-ātmā – kdor ni navezan; vindati – uživa; ātmani – v sebi; yat – to, kar; sukham – srečo; saḥ – on; brahma-yoga – z osredotočenostjo uma na Brahman; yukta-ātmā – ki je dosegel samospoznanje; sukham – srečo; akṣayam – brezmejno; aśnute – uživa.
Tistega, ki je dosegel osvoboditev, materialno čutno uživanje ne privlači. Tak človek je zmeraj v transu in uživa zadovoljstvo v sebi. Ker je dosegel samospoznanje, uživa brezmejno srečo, saj je osredotočen na Vsevišnjega.
Śrī Yāmunācārya, veliki Kṛṣṇov bhakta, je dejal:
yad-avadhi mama cetaḥ kṛṣṇa-pādāravinde
nava-nava-rasa-dhāmany udyataṁ rantum āsīt
tad-avadhi bata nārī-saṅgame smaryamāne
bhavati mukha-vikāraḥ suṣṭhu niṣṭhīvanaṁ ca
„Odkar s transcendentalno ljubeznijo služim Kṛṣṇi in sem spoznal, da je Kṛṣṇa neizčrpen vir zadovoljstva, ob sami misli na spolno uživanje pljunem, ustnice pa se mi izkrivijo od studa.“ Tistega, ki se posveti brahma-yogi ali razvijanju zavesti Kṛṣṇe, ljubeče služenje Gospodu tako prevzame, da povsem izgubi željo po materialnem čutnem uživanju. Največji materialni užitek je spolnost. Okrog nje se vrti ves svet in materialist sploh ne more delati, če ni motiviran z željo po spolnosti. Kdor je zavesten Kṛṣṇe, pa se ne predaja spolnim užitkom, temveč se jim izogiba, kljub temu pa dela z večjim zagonom kot materialist. Ta značilnost priča o njegovem duhovnem napredku. Duhovno spoznavanje in spolno uživanje sta nezdružljiva. Kṛṣṇe zavestnega človeka ne privlačijo nikakršni čutni užitki, saj je že dosegel osvoboditev.