VERZ 27-28
sparśān kṛtvā bahir bāhyāṁś
cakṣuś caivāntare bhruvoḥ
prāṇāpānau samau kṛtvā
nāsābhyantara-cāriṇau
yatendriya-mano-buddhir
munir mokṣa-parāyaṇaḥ
vigatecchā-bhaya-krodho
yaḥ sadā mukta eva saḥ
sparśān – predmete čutne zaznave, kot je na primer zvok; kṛtvā – zadržujoč; bahiḥ – zunanje; bāhyān – nepotrebne; cakṣuḥ – oči; ca – tudi; eva – vsekakor; antare – med; bhruvoḥ – obrvi; prāṇa-apānau – zrak, ki se giblje navzgor, in zrak, ki se giblje navzdol; samau – zaustavljena; kṛtvā – zadržujoč; nāsa-abhyantara – v nosnicah; cāriṇau – pihajoča; yata – obvladujoč; indriya – čute; manaḥ – um; buddhiḥ – inteligenco; muniḥ – transcendentalist; mokṣa – za osvoboditev; parāyaṇaḥ – namenjen; vigata – ki se je znebil; icchā – željá; bhaya – strahu; krodhaḥ – jeze; yaḥ – kdor; sadā – zmeraj; muktaḥ – osvobojen; eva – vsekakor; saḥ – on.
Transcendentalist, katerega cilj je osvoboditev, prekine stik z vsemi zunanjimi predmeti čutne zaznave, usmeri pogled med obrvi in zadržuje vdih in izdih v nosnicah ter tako obvlada um, čute in inteligenco. Tako se reši želja, strahu in jeze. Kdor je zmeraj v tem stanju, je vsekakor osvobojen.
Kdor je zavesten Kṛṣṇe, takoj spozna svojo duhovno naravo, s pomočjo vdanega služenja pa lahko potem razume tudi Vsevišnjega Gospoda. Kdor služi Gospodu z neomajno ljubeznijo in vdanostjo, postane transcendentalen in lahko občuti Gospodovo navzočnost v svojih dejanjih. Tako stanje se imenuje osvoboditev v Vsevišnjem.
Gospod je Arjuni najprej pojasnil značilnosti osvoboditve v Vsevišnjem, zdaj pa ga poučuje, kako je mogoče doseči tako stanje z vadbo mistične yoge, ki je znana kot aṣṭāṅga-yoga in ima osem stopenj. To so yama, niyama, āsana, prāṇāyāma, pratyāhāra, dhāraṇā, dhyāna in samādhi. O tej yogi podrobno govori šesto poglavje, tu, na koncu petega poglavja, pa najdemo samo uvodna pojasnila. Na stopnji pratyāhāre mora yogī odtegniti čute od predmetov čutne zaznave, kot so zvok, tip, oblika, okus in vonj, potem pa mora s polzaprtimi očmi usmeriti pogled med obrvi ali pa v vrh nosu. Oči ne sme popolnoma zapreti, sicer bo najverjetneje zaspal. Prav tako ni dobro, da jih povsem odpre, kajti tako tvega, da ga bodo pritegnili predmeti čutne zaznave. Dih zadrži v nosnicah, tako da zaustavi tok zraka v telesu, ki se giblje navzgor, in tok zraka, ki se giblje navzdol. Z vadbo te yoge si pridobi oblast nad čuti, prekine stik z zunanjimi predmeti čutne zaznave in se tako pripravi za osvoboditev v Vsevišnjem.
Ta metoda yoge človeku pomaga, da se reši vsega strahu in jeze ter na tej transcendentalni ravni začuti prisotnost Nadduše. Metoda zavesti Kṛṣṇe je torej najlažja vrsta yoge. To bo natančno razloženo v naslednjem poglavju. Kdor je zavesten Kṛṣṇe in vselej služi Gospodu z ljubeznijo in vdanostjo, ne tvega, da ga bodo čuti odvlekli drugam. Tak način obvladovanja čutov je boljši od aṣṭāṅga-yoge.