VERZ 8-9
naiva kiñcit karomīti
yukto manyeta tattva-vit
paśyañ śṛṇvan spṛśañ jighrann
aśnan gacchan svapañ śvasan
pralapan visṛjan gṛhṇann
unmiṣan nimiṣann api
indriyāṇīndriyārtheṣu
vartanta iti dhārayan
na – nikoli; eva – vsekakor; kiñcit – kar koli; karomi – počnem; iti – tako; yuktaḥ – kdor deluje z božansko zavestjo; manyeta – misli; tattva-vit – kdor pozna resnico; paśyan – gledajoč; śṛṇvan – poslušajoč; spṛśan – tipajoč; jighran – vonjajoč; aśnan – jedoč; gacchan – hodeč; svapan – sanjajoč; śvasan – dihajoč; pralapan – govoreč; visṛjan – izločajoč; gṛhṇan – sprejemajoč; unmiṣan – odpirajoč; nimiṣan – zapirajoč; api – čeprav; indriyāṇi – čuti; indriya-artheṣu – v zadovoljevanju čutov; vartante – naj tako delujejo; iti – tako; dhārayan – misleč.
Čeprav človek z božansko zavestjo gleda, posluša, tipa, vonja, jé, se premika, spi in diha, zmeraj ve, da pravzaprav ne dela ničesar. Medtem ko govori, izloča, sprejema ter odpira in zapira oči, se namreč ves čas zaveda, da gre pri tem le za stik materialnih čutov s predmeti čutne zaznave in da sam v to ni vpleten.
Ker Kṛṣṇe zavesten človek s transcendentalno ljubeznijo služi Kṛṣṇi, je zmeraj čist, zato nima nič opraviti z delovanjem, odvisnim od petih neposrednih in posrednih vzrokov: vršilca, dela, okoliščin, vloženega truda in usode. Čeprav navidez deluje s telesom in čuti, se zmeraj zaveda svojega pravega položaja, v katerem je njegovo delovanje duhovno. Človek z materialno zavestjo zaposli čute s čutnim uživanjem, kdor je zavesten Kṛṣṇe, pa jih uporabi za zadovoljevanje Kṛṣṇovih čutov. Zato je zmeraj svoboden, čeprav so njegova dejanja navidez čutna. Gledanje, poslušanje in podobno so dejavnosti čutov za pridobivanje znanja, premikanje, govorjenje, izločanje itd. pa so dejavnosti čutov za delovanje. Na človeka, zavestnega Kṛṣṇe, dejavnosti čutov nimajo vpliva. Vsa njegova dejanja so namenjena služenju Gospodu, saj ve, da je Gospodov večni služabnik.