VERZ 35

Božanska Osebnost se strinja z Arjunovo ugotovitvijo, da je uporni um zelo težko obvladati, hkrati pa pravi, da je s primerno metodo in nenavezanostjo to vendarle mogoče. Kakšna je ta metoda? Danes ne more nihče živeti na svetem mestu in se tam osredotočiti na Naddušo, obvladovati čute in um, živeti sam v celibatu in se držati ostalih strogih pravil. Kdor se posveti metodi zavesti Kṛṣṇe, pa lahko opravlja devet dejavnosti vdanega služenja Gospodu. Prva in najpomembnejša med njimi je poslušanje pripovedi o Kṛṣṇi. To je zelo močna transcendentalna metoda, ki očisti um vseh dvomov. Več ko človek sliši o Kṛṣṇi, bolj postane razsvetljen in nenavezan na vse, kar odvrača um od Kṛṣṇe. Z razvijanjem nenavezanosti uma na dejavnosti, ki niso posvečene Gospodu, se zlahka naučimo vairāgye. Vairāgya je nenavezanost na materijo in zaposlitev uma z duhovnimi dejavnostmi. Doseči duhovno nenavezanost, za kakršno si prizadeva impersonalist, je težje kakor razviti navezanost uma na Kṛṣṇova dejanja. Slednje je praktično, saj se že s samim poslušanjem pripovedi o Kṛṣṇi navežemo na Vrhovnega Duha. Tej navezanosti pravimo pareśānubhava, duhovno zadovoljstvo. Podobno je zadovoljstvu, ki ga lačen človek občuti ob vsakem grižljaju zaužite hrane. Bolj ko jé, večje zadovoljstvo in moč čuti. Kdor vdano služi Gospodu, pa občuti transcendentalno zadovoljstvo, ko se njegov um odmika od predmetov čutne zaznave. Vdano služenje je podobno zdravljenju s strokovnimi postopki in primerno dieto. Poslušanje pripovedi o transcendentalnih dejanjih Gospoda Kṛṣṇe je strokovni postopek, ki pozdravi ponoreli um, uživanje Kṛṣṇi darovane hrane pa je primerna dieta za trpečega pacienta. Ta postopek zdravljenja je metoda zavesti Kṛṣṇe.