VERZ 10

Iz tega verza je razvidno, da je Vsevišnji Gospod vrhovni upravitelj materialnega sveta, čeprav ni neposredno povezan z dogajanjem v njem. Vsevišnji Gospod je osnova materialnega vesolja, v katerem je vse podrejeno Njegovi vrhovni volji, upravljanje vesolja pa je delo materialne narave. V Bhagavad-gīti Kṛṣṇa pravi, da je oče vseh živih bitij v različnih življenjskih oblikah. Kakor mož v maternico žene vbrizga seme, iz katerega se razvije zarodek, tako Vsevišnji Gospod zgolj s Svojim pogledom oplodi materialno naravo in tako v njeni maternici spočne vsa živa bitja. Ta potem glede na svoje pretekle želje in dejanja pridejo na svet v telesih različnih življenjskih vrst. Čeprav se vsa živa bitja rodijo iz pogleda Vsevišnjega Gospoda, dobijo glede na svoja pretekla dejanja in želje različne vrste teles. Gospod torej ni neposredno povezan z materialnim stvarstvom. Materialno naravo le preleti s pogledom in jo tako spravi v gibanje, materialna narava pa takoj zatem ustvari vse življenjske vrste. Ker jo Vsevišnji Gospod preleti s pogledom, je nedvomno dejaven, ni pa neposredno povezan s stvarjenjem materialnega sveta. V smṛti najdemo tale primer: če imamo v roki dišečo cvetlico, lahko zaznamo njen vonj, kljub temu pa sta čutilo za voh in cvet ločena drug od drugega. Med materialnim svetom in Vsevišnjo Božansko Osebnostjo obstaja podobna povezava. Gospod ni neposredno povezan z materialnim svetom, temveč ga le ustvari s Svojim pogledom in je njegov upravitelj. Na kratko povedano, materialna narava ne more delovati, če je ne upravlja Vsevišnja Božanska Osebnost, kljub temu pa Vsevišnji Gospod ni neposredno povezan z dogajanjem v materialnem svetu.