VERZ 17
pitāham asya jagato
mātā dhātā pitāmahaḥ
vedyaṁ pavitram oṁ-kāra
ṛk sāma yajur eva ca
pitā – oče; aham – Jaz; asya – tega; jagataḥ – univerzuma; mātā – mati; dhātā – opora; pitāmahaḥ – ded; vedyam – predmet spoznavanja; pavitram – kar očiščuje; oṁ-kāraḥ – zlog oṁ; ṛk – Ṛg Veda; sāma – Sāma Veda; yajuḥ – Yajur Veda; eva – vsekakor; ca – in.
Jaz sem oče in mati univerzuma, njegova opora in njegov praded. Predmet spoznavanja sem, očiščevalec in zlog oṁ. Jaz sem tudi Ṛg, Sāma in Yajur Veda.
Vse, kar obstaja v vesolju, pa naj bo premično ali nepremično, je nastalo z delovanjem Kṛṣṇove energije. V materialnem svetu vzpostavljamo odnose z različnimi živimi bitji, ki niso nič drugega kot Kṛṣṇova mejna energija. Zaradi delovanja prakṛti se nekatera od njih pojavijo kot naš oče, mati, ded, stvarnik itd., dejansko pa so sestavni delci Kṛṣṇe. Ta živa bitja, ki so navidez naš oče, mati itd., niso torej nič drugega kot Kṛṣṇa. Beseda dhātā, uporabljena v tem verzu, pomeni „stvarnik“. Sestavna delca Kṛṣṇe nista le naš oče in mati; stvarnik, stara mati, stari oče itd. so prav tako Kṛṣṇa. Kot sestavni delec Kṛṣṇe je pravzaprav vsako živo bitje Kṛṣṇa. Zato je namen Ved omogočiti človeku, da spozna Kṛṣṇo. Vse znanje, ki si ga pridobimo iz Ved, je le korak naprej na poti do spoznanja Kṛṣṇe. Teme, s poslušanjem katerih se očistimo in spoznamo svoj naravni položaj, so še posebej Kṛṣṇa. Tudi živo bitje, ki bi rado razumelo vedsko modrost, je sestavni delec Kṛṣṇe in je zato prav tako Kṛṣṇa. Zlog oṁ, ki se imenuje praṇava in je del vseh vedskih manter, je transcendentalni zvok in je tudi Kṛṣṇa. Ker se praṇava ali oṁkāra pogosto pojavlja v vseh himnah Sāma, Yajur, Ṛg in Atharva Vede, so te prav tako Kṛṣṇa.