VERZ 30
na ca śaknomy avasthātuṁ
bhramatīva ca me manaḥ
nimittāni ca paśyāmi
viparītāni keśava
na – niti; ca – tudi; śaknomi – morem; avasthātum – stati; bhramati – pozablja; iva – kakor; ca – in; me – moj; manaḥ – um; nimittāni – vzroke; ca – tudi; paśyāmi – vidim; viparītāni – ravno nasprotno; keśava – o Kṛṣṇa, ki si ubil demona Keśīja.
Ne morem več stati tukaj. Izgubljam oblast nad seboj in sem popolnoma zmeden. Samo vzroke za nesrečo vidim, o Kṛṣṇa, ki si ubil demona Keśīja.
Ker je bil Arjuna nemiren, ni mogel več stati na bojišču, in ker ni mogel več razumno misliti, je izgubljal oblast nad seboj. Taka zmedenost je posledica prevelike navezanosti na materialne stvari. Bhayaṁ dvitīyābhiniveśataḥ syāt (Bhāg. 11.2.37): strah in izguba umskega ravnotežja se pojavita pri ljudeh, na katere imajo materialne okoliščine prevelik vpliv. Arjuna je predvideval, da se bo bitka končala samo z bolečimi izgubami – tudi če bi premagal nasprotnika, ne bi bil srečen. Posebno pozornost zaslužita besedi nimittāni viparītāni. Kadar človek pričakuje samo razočaranje, se vpraša: „Zakaj sem sploh tukaj?“ Vsakdo se zanima zase in za lastni blagor, nikogar pa ne zanima Vrhovna Duša. Po Kṛṣṇovi volji Arjuna ne ve, kaj je v njegovem pravem interesu. V človekovem pravem interesu je, da spozna Viṣṇuja ali Kṛṣṇo. Ker pogojena duša to pozabi, trpi v materialnem svetu. Arjuna je menil, da bi mu zmaga v bitki prinesla samo žalost.