VERZ 37-38
yady apy ete na paśyanti
lobhopahata-cetasaḥ
kula-kṣaya-kṛtaṁ doṣaṁ
mitra-drohe ca pātakam
kathaṁ na jñeyam asmābhiḥ
pāpād asmān nivartitum
kula-kṣaya-kṛtaṁ doṣaṁ
prapaśyadbhir janārdana
yadi – če; api – celo; ete – oni; na – ne; paśyanti – vidijo; lobha – od pohlepa; upahata – premagana; cetasaḥ – njihova srca; kula-kṣaya – v pomoru družine; kṛtam – storjena; doṣam – napaka; mitra-drohe – v prepiranju s prijatelji; ca – tudi; pātakam – posledice grehov; katham – zakaj; na – naj ne bi; jñeyam – znano; asmābhiḥ – nam; pāpāt – grehe; asmāt – te; nivartitum – končati; kula-kṣaya – v uničenju dinastije; kṛtam – storjen; doṣam – zločin; prapaśyadbhiḥ – tisti, ki vidimo; janārdana – o Kṛṣṇa.
O Janārdana, tem možem, katerih srca so polna pohlepa, se pobiti družino in prepirati se s prijatelji ne zdi nič slabega, ampak zakaj naj bi mi, ki vemo, da je uničiti družino zločin, zakrivili taka grešna dejanja?
Kṣatriya ne sme odkloniti boja ali kockanja, kadar ga k temu izzove nasprotnik. Zaradi te obveze Arjuna ni mogel odkloniti boja, saj ga je izzvala Duryodhanova stran. Menil je, da je nasprotna stran verjetno slepa za posledice takega izziva, sam pa je zle posledice lahko predvidel, zato izziva ni mogel sprejeti. Človek je obvezan samo, če so posledice izpolnitve obveze dobre, sicer pa ne. Ko je Arjuna razmislil o vseh razlogih za in proti, se je odločil, da se ne bo bojeval.