VERZ 21
ādityānām ahaṁ viṣṇur
jyotiṣāṁ ravir aṁśumān
marīcir marutām asmi
nakṣatrāṇām ahaṁ śaśī
ādityānām – med Ādityami; aham – Jaz; viṣṇuḥ – Vsevišnji Gospod; jyotiṣām – med izvori svetlobe; raviḥ – sonce; aṁśu-mān – bleščeče; marīciḥ – Marīci; marutām – med Maruti; asmi – sem; nakṣatrāṇām – med zvezdami; aham – Jaz; śaśī – mesec.
Med Ādityami sem Viṣṇu, med izvori svetlobe sem bleščeče sonce, med Maruti sem Marīci, med zvezdami pa mesec.
Obstaja dvanajst Āditij, med katerimi je glavni Kṛṣṇa. Med svetlečimi nebesnimi telesi je najpomembnejše sonce, ki je v Brahma-saṁhiti opisano kot sijoče oko Vsevišnjega Gospoda. Na nebu piha petdeset različnih vetrov. Marīci, božanstvo, ki jih upravlja, predstavlja Kṛṣṇo.
Med zvezdami na nočnem nebu je najbolj opazen mesec, ki zato predstavlja Kṛṣṇo. Iz tega verza je razvidno, da je mesec ena od zvezd. Zvezde, ki migetajo na nebu, torej prav tako odbijajo sončevo svetlobo. Teorija, po kateri je v univerzumu več sonc, je v Vedah ovržena. Sonce je eno, in kakor mesec tudi zvezde svetijo zato, ker odbijajo sončevo svetlobo. Ker je iz tega verza Bhagavad-gīte razvidno, da je mesec ena od zvezd, migetajoče zvezde torej niso sonca, temveč so podobne mesecu.