VERZ 52

Potem ko je Kṛṣṇa Arjuni pokazal Svoje kozmično telo, je v oseminštiridesetem verzu tega poglavja dejal, da Ga v tej podobi ne morejo videti niti tisti, ki so opravili množico pobožnih dejanj, žrtvovanj itd. Beseda su-durdarśam, uporabljena v tem verzu, pa pove, da je Kṛṣṇova podoba z dvema rokama še bolj skrivna. Kdor askezi, proučevanju Ved, spekulativnemu filozofiranju in podobnim dejavnostim doda bhakti, ima možnost, da vidi Kṛṣṇovo kozmično telo. To je mogoče, vendar le, če te dejavnosti vsebujejo nekaj bhakti, o čemer smo že govorili. Še težje dostopna kot kozmično telo pa je Kṛṣṇova podoba z dvema rokama, ki jo težko vidijo celo polbogovi, kakršna sta Brahmā in Śiva. Polbogovi si želijo videti Kṛṣṇo, in kot je opisano v Śrīmad-Bhāgavatamu, so v času, ko je bil Kṛṣṇa v Devakījini maternici, prišli z rajskih planetov, da bi videli čudovitega Kṛṣṇo. Čeprav Gospoda takrat niso mogli videti, so Mu posvetili lepe molitve in čakali, da se pojavi. Neumni ljudje lahko zasmehujejo Kṛṣṇo, misleč, da je navaden človek, in izkazujejo spoštovanje brezosebnemu „nečemu“ v Njem, toda takšno početje je nesmiselno. Polbogovi, kot sta Brahmā in Śiva, pa si želijo videti Kṛṣṇo v Njegovi podobi z dvema rokama.

Tudi v Bhagavad-gīti (9.11) je rečeno: avajānanti māṁ mūḍhā mānuṣīṁ tanum āśritaḥ. Neumni ljudje, ki omalovažujejo Kṛṣṇo, Ga ne morejo videti. Kṛṣṇovo telo je, kot pravita Brahma-saṁhitā in sam Kṛṣṇa v Bhagavad-gīti, popolnoma duhovno, večno ter polno blaženosti. Povsem se razlikuje od materialnega telesa. Toda za nekatere, ki poskušajo proučiti Kṛṣṇo z branjem Bhagavad-gīte ali drugih vedskih spisov, je Kṛṣṇa uganka. Tisti, ki izberejo materialno metodo spoznavanja, menijo, da je Kṛṣṇa velika zgodovinska osebnost in učen filozof, da pa je vendar le navaden človek, ki se je moral kljub Svoji veliki moči pojaviti v materialnem telesu. Taki ljudje nazadnje pridejo do zaključka, da je Absolutna Resnica brezosebna in da je privzela osebno obliko, ki sestoji iz materialne narave. To je materialistično pojmovanje Vsevišnjega Gospoda. Obstaja tudi drugo pojmovanje Absolutne Resnice, ki je rezultat spekulativnega mišljenja. Tisti, ki bi si radi pridobili znanje, prav tako razglabljajo o Kṛṣṇi in menijo, da je manj pomemben od kozmičnega telesa Absolutne Resnice. Mislijo torej, da je kozmično telo, ki ga je Kṛṣṇa pokazal Arjuni, pomembnejše od Kṛṣṇove osebne podobe. Po njihovem mnenju je osebni aspekt Absoluta plod domišljije. Prepričani so, da Absolutna Resnica pravzaprav ni oseba. V četrtem poglavju Bhagavad-gīte pa je opisana transcendentalna metoda spoznavanja Absoluta: poslušanje zgodb o Kṛṣṇi, ki jih pripovedujejo avtoritativni učitelji. To je prava vedska pot spoznavanja, in tisti, ki gredo po njej, poslušajo učitelje, ki obvladajo znanost o Kṛṣṇi, zato jim Kṛṣṇa sčasoma priraste k srcu. Kot smo že večkrat omenili, Kṛṣṇo pred nami zakriva yoga-māyā, ena od Njegovih energij. Kṛṣṇa se ne razodene komur koli. Vidi Ga lahko samo tisti, komur se razkrije. To je potrjeno v Vedah. Absolutno Resnico lahko razume duša, predana Gospodu. Transcendentalistu, ki je zmeraj zavesten Kṛṣṇe in vdano služi Gospodu, se odprejo duhovne oči, zato lahko vidi Kṛṣṇo, ko se mu ta razkrije. Kṛṣṇa se ne razodene niti polbogovom, zato Ga celo oni težko razumejo, in največji med njimi nenehno upajo, da Ga bodo videli v Njegovi podobi z dvema rokama. Zaključimo lahko, da je Kṛṣṇovo kozmično telo izjemno težko videti in da tega ne more vsakdo, da pa je še težje uzreti Kṛṣṇovo osebno podobo, podobo Śyāmasundare.