VERZ 53
nāhaṁ vedair na tapasā
na dānena na cejyayā
śakya evaṁ-vidho draṣṭuṁ
dṛṣṭavān asi māṁ yathā
na – nikakor; aham – Jaz; vedaiḥ – s proučevanjem Ved; na – nikakor; tapasā – s strogo askezo; na – nikakor; dānena – z dajanjem miloščine; na – nikakor; ca – tudi; ijyayā – s čaščenjem; śakyaḥ – mogoče; evam-vidhaḥ – tako; draṣṭum – videti; dṛṣṭavān – vidiš; asi – ti; mām – Mene; yathā – kakor.
Podobe, ki jo vidiš s svojimi transcendentalnimi očmi, ni mogoče uzreti zgolj s proučevanjem Ved, s strogo askezo, z dajanjem miloščine ali z obredi čaščenja. Vse te dejavnosti živemu bitju ne pomagajo, da bi Me videlo takega, kakršen sem.
Kṛṣṇa se je pred Svojima staršema, Devakī in Vasudevo, najprej pojavil v štiriroki podobi, zatem pa je privzel podobo z dvema rokama. Za ateiste in tiste, ki ne služijo Gospodu, je to velika skrivnost. Učenjaki, ki se pri proučevanju vedske književnosti opirajo samo na znanje slovnice in akademsko znanje, ne morejo spoznati Kṛṣṇe. Spoznati Ga ne morejo niti tisti, ki zgolj iz dolžnosti zahajajo v tempelj, da bi prisostvovali obredom čaščenja. Taki ljudje obiskujejo tempelj, ne morejo pa razumeti, kdo je Kṛṣṇa. Kṛṣṇo lahko spoznamo samo z vdanim služenjem, o čemer Kṛṣṇa sam govori v naslednjem verzu.