VERZ 19
iti kṣetraṁ tathā jñānaṁ
jñeyaṁ coktaṁ samāsataḥ
mad-bhakta etad vijñāya
mad-bhāvāyopapadyate
iti – tako; kṣetram – polje delovanja (telo); tathā – tudi; jñānam – znanje; jñeyam – predmet spoznavanja; ca – tudi; uktam – opisano; samāsataḥ – na kratko; mat-bhaktaḥ – Moj bhakta; etat – vse to; vijñāya – ko razume; mat-bhāvāya – Mojo naravo; upapadyate – doseže.
Tako sem ti na kratko opisal polje delovanja [telo], znanje in predmet spoznavanja. Samo Moji bhakte lahko vse to pravilno razumejo in si tako pridobijo naravo, kakršna je Moja.
Gospod je na kratko opisal telo, znanje in predmet spoznavanja. Znanje obsega poznavanje trojega: poznavalca polja delovanja, predmeta spoznavanja in metode pridobivanja znanja. Skupaj jim pravimo vijñāna, znanost o znanju. Popolno znanje si lahko neposredno pridobijo le Gospodovi čisti bhakte in nihče drug. Monisti pravijo, da se te tri sestavine znanja nazadnje zlijejo v eno, bhakte pa se s tem ne strinjajo. Imeti oziroma pridobiti si znanje pomeni spoznati samega sebe v odnosu s Kṛṣṇo. Naša zdajšnja zavest je materialna, kakor hitro pa jo usmerimo na Kṛṣṇova dejanja in doumemo, da je Kṛṣṇa vse, si pridobimo pravo znanje. Znanje ni torej nič drugega kot začetek popolnega razumevanja vdanega služenja. To bo podrobno pojasnjeno v petnajstem poglavju.
Če povzamemo: v verzih 6 in 7, od besede mahā-bhūtāni pa do cetanā dhṛtiḥ, Kṛṣṇa razčlenjuje materialne elemente in nekatere življenjske simptome, ki vsi skupaj sestavljajo telo ali polje delovanja. Verzi 8 do 12, od besede amānitvam do tattva-jñānārtha-darśanam, opisujejo pot do znanja, ki nam omogoča razumeti oba poznavalca polja delovanja – dušo in Naddušo. Verzi 13 do 18, od anādi mat-param do hṛdi sarvasya viṣṭhitam, pa govorijo o duši in Vsevišnjem Gospodu ali Nadduši.
Tako smo se seznanili s trojim: s poljem delovanja (telesom), z metodo pridobivanja znanja ter z dušo in Naddušo. Ta verz posebej poudarja, da lahko to troje jasno razumejo samo Gospodovi čisti bhakte. Taki bhakte imajo popolno korist od Bhagavad-gīte in edini dosežejo najvišji cilj, naravo Vsevišnjega Gospoda, Kṛṣṇe. Z drugimi besedami, nihče razen bhakt ne more razumeti Bhagavad-gīte in doseči njenega cilja.