VERZ 26
anye tv evam ajānantaḥ
śrutvānyebhya upāsate
te ’pi cātitaranty eva
mṛtyuṁ śruti-parāyaṇāḥ
anye – drugi; tu – toda; evam – tako; ajānantaḥ – ki so brez duhovnega znanja; śrutvā – ko so slišali; anyebhyaḥ – od drugih; upāsate – začnejo častiti; te – oni; api – tudi; ca – in; atitaranti – presežejo; eva – vsekakor; mṛtyum – pot smrti; śruti-parāyaṇāḥ – željni poslušanja.
So pa tudi taki, ki sicer nimajo duhovnega znanja, kljub temu pa začnejo častiti Vsevišnjega Gospoda, ko slišijo o Njem od drugih. Zaradi želje po poslušanju tistih, ki imajo duhovno znanje, tudi oni zapustijo pot rojstva in smrti.
Ta verz je pomemben predvsem za sodobno družbo, ki ne daje tako rekoč nobene duhovne izobrazbe. Tudi ljudje, za katere bi rekli, da so bodisi ateisti, bodisi agnostiki ali pa filozofi, v resnici ne vedo ničesar o filozofiji. Navaden človek, ki je dobra duša, pa si lahko pridobi duhovno znanje s poslušanjem tistih, ki to znanje imajo. Poslušanje je izjemno pomembno. Gospod Caitanya, pridigar zavesti Kṛṣṇe v sodobnem času, mu je pripisoval zelo velik pomen, saj lahko tudi navadni ljudje, ki zgolj poslušajo avtoritativne učitelje, duhovno napredujejo, še zlasti, kot je učil Gospod Caitanya, če prisluhnejo transcendentalni mantri Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa, Kṛṣṇa Kṛṣṇa, Hare Hare / Hare Rāma, Hare Rāma, Rāma Rāma, Hare Hare. Zato je rečeno, da bi moral vsak človek prisluhniti dušam, ki so dosegle samospoznanje, saj bo tako sčasoma lahko razumel vse. Tedaj bo zagotovo začel častiti Vsevišnjega Gospoda. Gospod Caitanya je dejal, da v tej dobi nikomur ni treba spremeniti svojega položaja, le opustiti je treba prizadevanje, da bi spoznali Absolutno Resnico s filozofsko spekulacijo. Naučiti se moramo služiti tistim, ki so že spoznali Vsevišnjega Gospoda. Kdor ima to srečo, da najde zavetje pri čistem bhakti, ga posluša, se tako pouči o samospoznavanju in gre po njegovih stopinjah, sčasoma tudi sam postane čisti bhakta. V tem verzu Kṛṣṇa posebej poudarja pomembnost poslušanja, za kar ima tudi tehten razlog. Čeprav povprečni ljudje večinoma nimajo enakih sposobnosti kot tako imenovani filozofi, lahko kljub temu presežejo materialno življenje in se vrnejo domov, k Bogu, če le z vero poslušajo človeka, ki ima duhovno znanje.