VERZ 27
yāvat sañjāyate kiñcit
sattvaṁ sthāvara-jaṅgamam
kṣetra-kṣetrajña-saṁyogāt
tad viddhi bharatarṣabha
yāvat – kar koli; sañjāyate – nastane; kiñcit – vse; sattvam – obstoj; sthāvara – nepremično; jaṅgamam – premično; kṣetra – telesa; kṣetra-jña – in poznavalca telesa; saṁyogāt – z združenjem; tat viddhi – vedi; bharata-ṛṣabha – o največji med Bhāratami.
O največji med Bhāratami, vedi, da je vse, kar obstaja, tako premično kot nepremično, le spoj polja delovanja in njegovega poznavalca.
Ta verz govori o materialni naravi in živem bitju, ki sta oba obstajala že pred stvarjenjem vesolja. Vse ustvarjeno je zgolj združitev živega bitja in materialne narave. V materialnem svetu najdemo številne nepremične stvari, na primer drevesa, gore in hribe, pa tudi mnogo premičnih bitij, in vse to je zgolj spoj materialne in višje narave (živega bitja). Brez stika z višjo naravo ali živim bitjem nobena stvar ne more rasti in se razvijati. Materialna in duhovna narava sta večno povezani. Poveže ju Vsevišnji Gospod, ki je torej upravitelj tako višje kot nižje narave. Ko ustvari materialno naravo, položi vanjo višjo naravo in tako sproži vse dejavnosti in nastanek vsega v materialnem svetu.