VERZ 35
kṣetra-kṣetrajñayor evam
antaraṁ jñāna-cakṣuṣā
bhūta-prakṛti-mokṣaṁ ca
ye vidur yānti te param
kṣetra – telesa; kṣetra-jñayoḥ – lastnika telesa; evam – tako; antaram – razliko; jñāna-cakṣuṣā – z očmi znanja; bhūta – živega bitja; prakṛti – iz materialne narave; mokṣam – osvoboditev; ca – tudi; ye – tisti, ki; viduḥ – poznajo; yānti – dosežejo; te – oni; param – Vsevišnjega.
Tisti, ki z očmi znanja vidijo razliko med telesom in poznavalcem telesa ter poznajo metodo, ki omogoča osvoboditev iz materialne narave, dosežejo najvišji cilj.
Glavno sporočilo trinajstega poglavja je, da mora človek ločiti med telesom, njegovim lastnikom in Naddušo. Poznati mora tudi pot, ki vodi do osvoboditve in je opisana v verzih 8 do 12. Potem lahko doseže najvišji cilj.
Veren človek mora najprej v družbi svetih ljudi poslušati o Bogu in si tako postopoma pridobiti znanje. Kdor sprejme duhovnega učitelja, se nauči razlikovati med materijo in duhom, in to postane temelj njegovega nadaljnjega duhovnega spoznavanja. Duhovni učitelj daje učencu razna navodila, da bi ga naučil, kako opustiti materialno pojmovanje življenja. V Bhagavad-gīti, na primer, Kṛṣṇa poučuje Arjuno, da bi ga rešil materialističnega načina razmišljanja.
Vsakdo lahko razume, da je telo materija. Razčleniti ga je mogoče na štiriindvajset elementov. Poleg telesa iz grobe materije obstaja tudi telo iz subtilne materije, katerega sestavljajo um in psihološke dejavnosti. Simptomi življenja so odraz njihovega vzajemnega delovanja. Nad vsemi temi elementi pa sta duša in Nadduša, ki se razlikujeta druga od druge. Materialni svet deluje zaradi povezave med dušo in štiriindvajsetimi materialnimi elementi. Kdor vidi, da je osnova celotnega materialnega stvarstva spoj duše in materialnih elementov, ter pozna položaj Vrhovne Duše, izpolnjuje pogoje za vrnitev v duhovni svet. Vse to je treba dobro premisliti in praktično razumeti. S pomočjo duhovnega učitelja bi si morali pridobiti popolno razumevanje vsebine tega poglavja.
Tako se končajo Bhaktivedantova pojasnila trinajstega poglavja Śrīmad Bhagavad-gīte z naslovom "Narava, uživalec in zavest".