VERZ 15
rajasi pralayaṁ gatvā
karma-saṅgiṣu jāyate
tathā pralīnas tamasi
mūḍha-yoniṣu jāyate
rajasi – v strasti; pralayam – uničenje; gatvā – ko doseže; karma-saṅgiṣu – med tistimi, ki so željni čutnega uživanja; jāyate – se rodi; tathā – podobno; pralīnaḥ – uničen; tamasi – v nevednosti; mūḍha-yoniṣu – v živalskih vrstah; jāyate – se rodi.
Kdor umre v guṇi strasti, se rodi med tistimi, ki so željni čutnega uživanja, kdor umre v guṇi nevednosti, pa se rodi v živalskem kraljestvu.
Nekateri ljudje mislijo, da se duša potem, ko dobi človeško telo, nikoli več ne rodi v nižjih življenjskih vrstah, kar pa ni res. Kot je rečeno v tem verzu, se človek, ki umre v guṇi nevednosti, rodi v živalskem telesu. Da bi se znova rodil kot človek, se mora povzpeti po stopnicah procesa evolucije. Kdor bi zares rad izkoristil priložnost, ki jo daje človeška življenjska oblika, se mora zato dvigniti na raven guṇe vrline ter se zatem v družbi svetih ljudi dvigniti nad vse guṇe materialne narave in razviti zavest Kṛṣṇe. To je cilj človeškega življenja. Kdor ga ne doseže, po smrti ne bo nujno dobil človeškega telesa.