VERZ 26
māṁ ca yo ’vyabhicāreṇa
bhakti-yogena sevate
sa guṇān samatītyaitān
brahma-bhūyāya kalpate
mām – Meni; ca – tudi; yaḥ – kdor; avyabhicāreṇa – neomajnim; bhakti-yogena – z vdanim služenjem; sevate – služi; saḥ – on; guṇān – guṇe materialne narave; samatītya – ko se dvigne nad; etān – vse te; brahma-bhūyāya – povzdignjen na raven Brahmana; kalpate – postane.
Kdor Mi služi s čisto vdanostjo in v nobenih okoliščinah ne zaide s te poti, se pri priči dvigne nad guṇe materialne narave in doseže raven Brahmana.
V tem verzu Kṛṣṇa odgovarja na Arjunovo tretje vprašanje: Kako je mogoče doseči transcendentalno raven? Kot je bilo že razloženo, materialni svet deluje pod vplivom guṇ materialne narave. Delovanje guṇ nas ne bi smelo vznemirjati; namesto da posvečamo pozornost vplivom guṇ, bi morali svojo zavest osredotočiti na delovanje za Kṛṣṇo. Če je človek zavesten Kṛṣṇe, se njegovo delovanje imenuje bhakti-yoga ali neprestano delovanje za Kṛṣṇo. Pri tem ne mislimo zgolj na Kṛṣṇo, temveč tudi na Rāmo, Nārāyaṇo in druge Kṛṣṇove popolne emanacije. Kṛṣṇovih emanacij je nešteto. Kdor služi kateri koli Gospodovi inkarnaciji ali popolni emanaciji, je na transcendentalni ravni. Vedeti moramo, da so vse Kṛṣṇove inkarnacije povsem transcendentalne, večne ter polne blaženosti in vednosti. Vse te Božanske Osebnosti so vsemogočne in vsevedne ter imajo vse transcendentalne odlike. Kdor z neomajno odločnostjo služi Kṛṣṇi ali kateri od Njegovih popolnih emanacij, zato zlahka premaga guṇe materialne narave, čeprav je to sicer zelo težko. O tem smo govorili že v sedmem poglavju. Ko se predamo Kṛṣṇi, se takoj rešimo vpliva guṇ. Biti zavesten Kṛṣṇe ali vdano služiti Kṛṣṇi pomeni postati enak kot Kṛṣṇa. Gospod pravi, da je po naravi večen ter poln blaženosti in vednosti. Živa bitja so sestavni delci Vsevišnjega, kakor so zrnca zlata delci rudnika zlata. Ko živo bitje doseže svoj duhovni položaj, je torej prav kakor zlato – ima enake lastnosti kot Kṛṣṇa. Seveda pa ohrani individualnost, saj sicer ne bi mogli govoriti o bhakti-yogi. Pri bhakti-yogi obstajajo Gospod, bhakta in izmenjava ljubezni med njima. Vsevišnja Božanska Osebnost in živo bitje sta torej dve različni osebi, sicer bhakti-yoga ne bi imela smisla. Kdor ni na isti transcendentalni ravni kot Vsevišnji Gospod, ne more služiti Gospodu. Da bi človek lahko postal osebni služabnik kralja, mora izpolnjevati določene pogoje. Da bi lahko postal služabnik Vsevišnjega Gospoda, pa mora postati Brahman, kar pomeni, da se mora očistiti vseh vplivov materialne narave. V Vedah je rečeno: brahmaiva san brahmāpy eti. Da bi živo bitje lahko doseglo Vrhovni Brahman, mora sámo postati Brahman. To pomeni, da si mora pridobiti enake lastnosti, kot jih ima Brahman. Ko doseže Brahman, še naprej ostaja individualna duša, kar je njegova večna identiteta, ki jo ima kot Brahman.