VERZ 22-25
śrī-bhagavān uvāca
prakāśaṁ ca pravṛttiṁ ca
moham eva ca pāṇḍava
na dveṣṭi sampravṛttāni
na nivṛttāni kāṅkṣati
udāsīna-vad āsīno
guṇair yo na vicālyate
guṇā vartanta ity evaṁ
yo ’vatiṣṭhati neṅgate
sama-duḥkha-sukhaḥ sva-sthaḥ
sama-loṣṭāśma-kāñcanaḥ
tulya-priyāpriyo dhīras
tulya-nindātma-saṁstutiḥ
mānāpamānayos tulyas
tulyo mitrāri-pakṣayoḥ
sarvārambha-parityāgī
guṇātītaḥ sa ucyate
śrī-bhagavān uvāca – Vsevišnji Gospod je rekel; prakāśam – razsvetljenost; ca – in; pravṛttim – navezanost; ca – in; moham – iluzijo; eva ca – tudi; pāṇḍava – o Pāṇḍujev sin; na dveṣṭi – ne sovraži; sampravṛttāni – čeprav so se pojavile; na nivṛttāni – niti ko prenehajo obstajati; kāṅkṣati – želi; udāsīna-vat – kakor neprizadet; āsīnaḥ – je; guṇaiḥ – z guṇami; yaḥ – kdor; na – nikoli; vicālyate – je vznemirjen; guṇāḥ – guṇe; vartante – delujejo; iti evam – to vedoč; yaḥ – kdor; avatiṣṭhati – ostane; na – nikoli; iṅgate – se omaje; sama – enak; duḥkha – v nesreči; sukhaḥ – in v sreči; sva-sthaḥ – kdor deluje skladno s svojim pravim položajem; sama – enako; loṣṭa – grudo zemlje; aśma – kamen; kāñcanaḥ – zlato; tulya – enak; priya – do tistega, kar mu je pri srcu; apriyaḥ – in do tistega, kar mu je neljubo; dhīraḥ – stanoviten; tulya – enak; nindā – v obrekovanju; ātma-saṁstutiḥ – in v hvali; māna – v časti; apamānayoḥ – in v sramoti; tulyaḥ – enak; tulyaḥ – enak; mitra – prijateljev; ari – in sovražnikov; pakṣayoḥ – do strani; sarva – vseh; ārambha – prizadevanj; parityāgī – ki se odreka; guṇa-atītaḥ – ki je nad guṇami materialne narave; saḥ – on; ucyate – rečeno je, da je.
Vsevišnji Gospod je odgovoril: O Pāṇḍujev sin, kdor ne zavrača razsvetljenosti, navezanosti in iluzije, kadar se pojavijo, in ne hrepeni po njih, kadar izginejo; kdor je trden in nevznemirjen ob teh vplivih guṇ materialne narave ter ostane neprizadet in transcendentalen, vedoč, da gre zgolj za delovanje guṇ; kdor deluje skladno s svojim pravim položajem ter je enak v sreči in nesreči; kdor ne dela razlike med grudo zemlje, kamnom in zrnom zlata; kdor enako sprejme prijetno in neprijetno; kdor je stanoviten in ostane nespremenjen ob hvali in graji ter v časti in sramoti; kdor je enako naklonjen prijateljem in sovražnikom in se je odrekel vsemu materialnemu delovanju – za takega človeka je rečeno, da se je dvignil nad guṇe materialne narave.
Arjuna je postavil Gospodu Kṛṣṇi tri vprašanja in Gospod po vrsti odgovarja nanje. V teh verzih najprej pove, da človek na transcendentalni ravni ničesar ne sovraži in po ničemer ne hrepeni. Utelešeno živo bitje je v materialnem svetu zmeraj pod nadzorom ene od treh guṇ materialne narave. Ko se reši materialnega telesa, pa se znebi njihovega vpliva. Dokler je v telesu, mora biti nevznemirjeno. Vdano mora služiti Gospodu in tako se bo samodejno prenehalo enačiti z materialnim telesom. Tisti, čigar zavest je osredotočena na materialno telo, deluje samo za zadovoljstvo čutov, kdor pa zavest preusmeri na Kṛṣṇo, preneha zadovoljevati čute, ne da bi si za to posebej prizadeval. Materialnega telesa pravzaprav ne potrebujemo in ni nam treba streči njegovim zahtevam. Guṇe materialne narave imajo vpliv na telo, živo bitje, duša, pa ni pod njihovim vplivom. In kako doseže to stanje? Tako, da se osvobodi želje po uživanju materialnega telesa in po tem, da bi se znebilo telesa. Ko se bhakta dvigne na to transcendentalno raven, s tem doseže osvoboditev. Ni si mu treba posebej prizadevati za to, da bi se rešil vpliva guṇ materialne narave.
Naslednje Arjunovo vprašanje se nanaša na vedenje človeka, ki je na transcendentalni ravni. Na človeka z materialno zavestjo vplivata čast in sramota, ki se nanašata na njegovo materialno telo, kdor je na transcendentalni ravni, pa je ravnodušen do iluzorne časti in sramote. Opravlja dolžnosti, ki jih ima do Kṛṣṇe, in mu ni mar, ali ga spoštujejo ali sramotijo. Sprejme vse, kar mu pomaga pri izvrševanju njegovih dolžnosti, sicer pa ne potrebuje ničesar materialnega, najsibo kamen ali pa zlato. V vsakem človeku vidi dobrega prijatelja, ki mu pomaga služiti Kṛṣṇi, in ne sovraži svojih tako imenovanih sovražnikov. Vsem je enako naklonjen in vidi vse stvari kot enakovredne, saj dobro ve, da nima nič skupnega z materialnim svetom. Družbeni in politični dogodki ga ne zanimajo, kajti zaveda se, da so to zgolj začasni prevrati in nemiri. Nikoli ne deluje iz koristoljubja. Za Kṛṣṇo je pripravljen storiti vse, za lastno korist pa si nikoli ne prizadeva. Kdor deluje na ta način, nedvomno doseže transcendentalno raven.