VERZ 27

Brahman je po naravi nesmrten, neuničljiv, večen in izpolnjen s srečo. Spoznanje Brahmana je prva stopnja transcendentalnega spoznanja. Druga stopnja je spoznanje Paramātme ali Nadduše, najvišja stopnja razumevanja Absolutne Resnice pa je spoznanje Vsevišnje Božanske Osebnosti. Kdor spozna Vrhovno Osebo, torej hkrati spozna tudi Paramātmo in brezosebni Brahman. V sedmem poglavju je razloženo, da je materialna narava pojavna oblika nižje energije Vsevišnjega Gospoda. Gospod oplodi nižjo, materialno naravo z delci višje energije in tako pride duh v stik z materijo. Ko si začne živo bitje, ki je pod vplivom materialne narave, pridobivati duhovno znanje, se z ravni materialnega bivanja postopoma dvigne na raven spoznanja Absoluta kot brezosebnega Brahmana. To je prva stopnja samospoznanja. Človek, ki je dosegel spoznanje brezosebnega Brahmana, preseže raven materialnega bivanja, vendar pa njegovo spoznanje Brahmana še ni popolno. Če želi, lahko ostane na ravni brezosebnega Brahmana ter zatem postopoma napreduje do spoznanja Paramātme in nazadnje do spoznanja Vsevišnje Božanske Osebnosti. V vedskih spisih najdemo veliko takih primerov. Štiri Kumāre so najprej spoznali brezosebni Brahman, kasneje pa so se postopoma dvignili na raven vdanega služenja. Tistemu, ki se ne more dvigniti nad razumevanje brezosebnega Brahmana, se lahko zgodi, da pade z doseženega položaja. V Śrīmad-Bhāgavatamu je razloženo, da človek, ki doseže spoznanje brezosebnega Brahmana, vendar ne napreduje dalje in si ne pridobi znanja o Vrhovni Osebi, nima povsem čiste inteligence. Čeprav je dosegel raven Brahmana, lahko pade z dosežene ravni, če se ne posveti vdanemu služenju Gospodu. Vede pravijo: raso vai saḥ\, rasaṁ hy evāyaṁ labdhvānandī bhavati – „Kdor spozna Božansko Osebnost, vir zadovoljstva, Kṛṣṇo, postane izpolnjen s transcendentalno blaženostjo.“ (Taittirīya Upaniṣada 2.7.1) Vsevišnji Gospod ima v celoti vseh šest vseprivlačnih lastnosti, in ko bhakta doseže Gospoda, te lastnosti v določeni meri preidejo tudi nanj. Kraljev služabnik uživa skoraj tako kot kralj. Podobno vdano služenje Gospodu spremljata večna in neuničljiva sreča ter večno življenje. Vdano služenje torej vključuje spoznanje Brahmana oziroma večnosti ali neuničljivosti. Kdor vdano služi Gospodu, je že dosegel to stopnjo.

Čeprav je živo bitje po naravi Brahman, želi gospodovati materialnemu svetu in zato pade s svojega naravnega položaja. Izvorno je nad tremi guṇami – vrlino, strastjo in nevednostjo – ko pride v stik z materialno naravo, pa postane podložno njihovim vplivom. Zaradi vpliva guṇ se njegova želja po gospodovanju materialnemu svetu poveča. Če človek s popolno zavestjo Kṛṣṇe vdano služi Gospodu, pa se takoj dvigne na transcendentalno raven in njegova nedopustna želja po gospodovanju materialni naravi se razblini. Zato se je treba vdanemu služenju, ki se začne s poslušanjem o Gospodu, slavljenjem Gospoda in spominjanjem Nanj ter obsega devet predpisanih dejavnosti, posvetiti v družbi bhakt. V taki družbi se človek s pomočjo duhovnega učitelja postopoma osvobodi materialne želje po gospodovanju in postane neomajen v transcendentalnem ljubečem služenju Gospodu. To je opisano od 22. do 27. verza tega poglavja. Vdano služenje Gospodu je zelo lahko: zmeraj moramo služiti Gospodu, jesti ostanke Božanstvu darovane hrane, vonjati cvetje, darovano Gospodovim lotosovim stopalom, obiskovati kraje Njegovih transcendentalnih zabav, brati pripovedi o Njegovih dejanjih ter o izmenjavi ljubezni med Njim in bhaktami, stalno peti transcendentalno mantro Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa, Kṛṣṇa Kṛṣṇa, Hare Hare / Hare Rāma, Hare Rāma, Rāma Rāma, Hare Hare ter se postiti na dneve, ko so se Gospod in Njegovi bhakte pojavili v tem svetu ali odšli z njega. Človek, ki se drži te metode, se povsem osvobodi navezanosti na vsakršna materialna dejanja. Kdor tako doseže brahmajyoti ali pa spoznanje kakega od drugih aspektov Brahmana, je kvalitativno enak Vsevišnji Božanski Osebnosti.