VERZ 1

Po tem, ko je Kṛṣṇa govoril o pomembnosti bhakti-yoge, bi lahko kdo vprašal: „Kaj pa Vede?“ To poglavje pojasnjuje, da je namen proučevanja Ved spoznati Kṛṣṇo. Kdor je zavesten Kṛṣṇe in Mu vdano služi, jih torej že pozna.

Materialni svet, v katerega je ujeto živo bitje, se tu primerja z banjanovim drevesom. Za tistega, ki je željan čutnega uživanja, je banjanovec brez konca. V neskončnost potuje po njem in se seli z veje na vejo. Drevo materialnega sveta nima konca, in kdor je navezan nanj, nikakor ne more doseči osvoboditve. Vedske himne, katerih namen je dvigniti človeka na višjo raven bivanja, so listi tega drevesa. Korenine drevesa materialnega sveta rastejo navzgor in se začenjajo na najvišjem planetu tega univerzuma, kjer prebiva Brahmā. Kdor spozna to neuničljivo drevo iluzije, se lahko reši z njega.

Metodo, s pomočjo katere se lahko rešimo s tega drevesa, moramo dobro poznati. V prejšnjih poglavjih je bilo pojasnjeno, da se je ujetosti v materialni svet mogoče rešiti na veliko načinov. Iz prvih trinajstih poglavij je razvidno, da je najboljši med njimi vdano služenje Vsevišnjemu Gospodu. Osnova vdanega služenja je nenavezanost na materialno delovanje in navezanost na transcendentalno služenje Gospodu. Kako lahko pretrgamo navezanost na materialni svet, je opisano na začetku tega poglavja. Korenina drevesa materialnega sveta raste navzgor. To pomeni, da se začenja v celotni materialni substanci in se razteza preko najvišjega planeta univerzuma. Od tam se širi celotno vesolje. Številne veje drevesa ponazarjajo planetne sisteme. Drevesni plodovi so sadovi delovanja živih bitij: religioznost, materialni napredek, čutno uživanje in osvoboditev.

V tem svetu ne bomo našli drevesa z vejami spodaj in koreninami zgoraj, pa vendar tako drevo obstaja. Vidimo ga lahko z brega jezera ali reke. Drevesa na bregu se zrcalijo na vodni gladini z vejami navzdol in koreninami navzgor. Drevo materialnega sveta je torej samo odsev pravega drevesa, drevesa duhovnega sveta. Kakor odsev drevesa počiva na vodni gladini, tako odsev duhovnega sveta počiva na željah. Zaradi želja stvari obstajajo v materialni luči, ki je odsev duhovne stvarnosti. Kdor bi rad odšel iz materialnega sveta, mora analitično proučiti to drevo in ga tako dobro spoznati. Potem lahko pretrga povezavo z njim.

Drevo materialnega sveta je odsev pravega drevesa, zato je njegov natančen posnetek. Vse, kar obstaja v materialnem svetu, obstaja tudi v duhovnem svetu. Impersonalisti mislijo, da je Brahman korenina materialnega drevesa, in po filozofskem sistemu sāṅkhye iz njega izvirajo prakṛti, puruṣa, tri guṇe, pet elementov grobe materije (pañca-mahā-bhūta), deset čutov (daśendriya), um itd. filozofija sāṅkhye deli materialni svet na štiriindvajset elementov. Če je Brahman središče vsega obstoječega, se sto osemdeset stopinj okrog središča širi materialni svet, drugih sto osemdeset stopinj pa duhovni svet. Glede na to, da je materialni svet le popačen odsev duhovnega sveta, v duhovnem svetu prav tako obstaja raznolikost, ki pa je za razliko od tiste v materialnem svetu resnična. Prakṛti je zunanja energija Vsevišnjega Gospoda, puruṣa pa je sam Vsevišnji Gospod, kar je pojasnjeno v Bhagavad-gīti. Ker je ta svet materialen, je začasen. Vsak odsev je začasen, saj ga včasih lahko vidimo, včasih pa ne. Predmet, katerega odsev vidimo, pa obstaja večno. Materialno drevo, ki je odsev pravega drevesa, moramo posekati. Človek, ki velja za poznavalca Ved, bi moral vedeti, kako lahko pretrga navezanost na materialni svet. Kdor ve, kako to storiti, resnično razume Vede. Tisti, ki jih privlačijo obredi, opisani v Vedah, so očarani od čudovitih zelenih listov drevesa materialnega sveta. Taki ljudje ne poznajo pravega smisla Ved. Po besedah same Vsevišnje Božanske Osebnosti je cilj Ved posekati drevo materialnega sveta, ki je le odsev pravega drevesa, in doseči pravo drevo, duhovni svet.