VERZ 16

Kot je bilo že opisano, je Gospod, ko se je inkarniral kot Vyāsadeva, sestavil Vedānta-sūtro. Tu na kratko podaja njeno vsebino. Pravi, da lahko nešteta živa bitja razdelimo na dve skupini: na spremenljiva in nespremenljiva. Živa bitja so večno ločeni sestavni delci Vsevišnje Božanske Osebnosti. Tista med njimi, ki padejo v materialni svet, se imenujejo jīva-bhūta in so v tem verzu opisana kot kṣaraḥ sarvāṇi bhūtāni, kar pomeni, da se spreminjajo. Živa bitja, ki so eno z Vsevišnjim Gospodom, pa so nespremenljiva. Ko govorimo o enosti živih bitij z Gospodom, to ne pomeni, da živa bitja nimajo individualnosti, temveč le, da med njimi in Gospodom ni nesoglasja. Vsa delujejo v skladu z namenom stvarjenja. Duhovni svet ni seveda nikoli ustvarjen, ker pa je Vsevišnja Božanska Osebnost po besedah Vedānta-sūtre vir vsega obstoječega, se lahko izrazimo na ta način.

Kot pravi Gospod Kṛṣṇa, Vsevišnja Božanska Osebnost, so živa bitja dveh vrst. To je potrjeno tudi v Vedah, tako da o Gospodovih besedah ni nobenega dvoma. Živa bitja, ki se v tem svetu bojujejo z umom in petimi čuti, imajo materialna telesa, podložna spremembam. Dokler so v pogojenem stanju, se njihova telesa nenehno spreminjajo, ker so materialna. Ker se materija spreminja, se navidez spreminja tudi živo bitje. Telesa živih bitij v duhovnem svetu pa niso iz materije in se zato ne spreminjajo. V materialnem svetu gre živo bitje skozi šest razvojnih stopenj: rodi se, raste, nekaj časa obstaja, ustvari potomstvo, se postara in umre. To so spremembe materialnega telesa. V duhovnem svetu pa se telo živega bitja ne spreminja. Tam ni ne starosti, ne rojstva, ne smrti. V duhovnem svetu je vse nespremenljivo. Kṣaraḥ sarvāṇi bhūtāni: vsa živa bitja v materialnem svetu – od prvoustvarjenega Brahme pa do drobcene mravlje – menjavajo telesa in se zato spreminjajo. V duhovnem svetu pa so živa bitja večno osvobojena in nespremenljiva.