VERZ 9
śrotraṁ cakṣuḥ sparśanaṁ ca
rasanaṁ ghrāṇam eva ca
adhiṣṭhāya manaś cāyaṁ
viṣayān upasevate
śrotram – ušesa; cakṣuḥ – oči; sparśanam – čutilo tipa; ca – tudi; rasanam – jezik; ghrāṇam – čut za vonj; eva – tudi; ca – in; adhiṣṭhāya – prisotni v; manaḥ – um; ca – tudi; ayam – živo bitje; viṣayān – predmete čutne zaznave; upasevate – uživa.
Ko živo bitje vstopi v novo telo iz grobe materije, dobi določeno vrsto ušes, oči, jezika, nosu in čutila tipa, katerih središče je um. Tako lahko uživa v določenih predmetih čutne zaznave.
Če živo bitje onečisti svojo zavest in razvije zavest, kakršno imajo mačke in psi, dobi v naslednjem življenju telo mačke ali psa. Zavest lahko primerjamo z vodo. Voda je izvorno brezbarvna, če pa jo pomešamo s črnilom, se obarva. Podobno je zavest izvorno čista, saj je duša čista, ko pa pride v stik z guṇami materialne narave, se spremeni. Naša prava zavest je zavest Kṛṣṇe. Če smo zavestni Kṛṣṇe, je torej naše življenje čisto. Če pa je naša zavest tako ali drugače onečiščena z materialističnimi nazori, bomo v naslednjem življenju dobili temu primerno telo. To ne bo nujno telo človeka; morda bo telo mačke, psa, svinje, polboga ali pa telo katere koli od 8 400 000 življenjskih vrst.