VERZ 10
kāmam āśritya duṣpūraṁ
dambha-māna-madānvitāḥ
mohād gṛhītvāsad-grāhān
pravartante ’śuci-vratāḥ
kāmam – poželenju; āśritya – ko se zatečejo k; duṣpūram – nenasitnemu; dambha – ponosa; māna – in namišljenega ugleda; mada-anvitāḥ – prevzeti od samoljubja; mohāt – od iluzije; gṛhītvā – ko sprejmejo; asat – minljive; grāhān – stvari; pravartante – uspevajo; aśuci – nečistemu; vratāḥ – zapriseženo vdani.
Prevzeti od samoljubja in namišljenega ugleda se demoni izročajo nenasitnemu poželenju. Tako zaslepljeni so zmeraj zapriseženo vdani nečistim dejanjem in očarani od minljivega.
Ta verz opisuje naravo demonov. Poželenje takih ljudi je nenasitno. Njihove nepotešljive želje po materialnem uživanju rastejo iz dneva v dan. Ker so navezani na minljivo, so zmeraj polni tesnobe, pa vendar se pod vplivom iluzije še naprej oklepajo istega delovanja. Ker nimajo znanja, ne uvidijo, da gredo v napačno smer. Ker verjamejo v minljive stvari, si ustvarijo lastnega boga in ga slavijo s himnami, ki so jih sami sestavili. Posledica tega je, da jih vse bolj mikata spolno uživanje in materialno bogastvo. V zvezi s tem je zelo pomembna beseda aśuci-vratāḥ, „nečiste zaobljube“. Demone zanimajo samo meso, vino, ženske in igre na srečo. To so njihove nečiste navade, aśuci. Gnani od ponosa in namišljenega ugleda si izmišljajo religiozna načela, ki niso v skladu s predpisi Ved. Taki demoni so najbolj zaničevanja vredni ljudje, pa vendar jim svet na umeten način ustvarja slavo. Čeprav drsijo proti peklu, so prepričani, da stopajo po poti napredka.