VERZ 49
asakta-buddhiḥ sarvatra
jitātmā vigata-spṛhaḥ
naiṣkarmya-siddhiṁ paramāṁ
sannyāsenādhigacchati
asakta-buddhiḥ – tisti, čigar inteligenca ni navezana; sarvatra – povsod; jita-ātmā – čigar um je obvladan; vigata-spṛhaḥ – ki je brez materialnih želja; naiṣkarmya-siddhim – popolnost osvobojenosti od posledic delovanja; paramām – najvišjo; sannyāsena – z življenjem v odpovedi; adhigacchati – doseže.
Človek, ki je samoobvladan, ki ni na nič navezan in mu ni do materialnih užitkov, lahko z življenjem v odpovedi doseže najvišjo popolnost osvobojenosti od posledic delovanja.
Kdor dejansko živi v odpovedi, zmeraj gleda nase kot na sestavni delec Vsevišnjega Gospoda in zato ve, da nima pravice do sadov svojega dela. Ker je živo bitje sestavni delec Vsevišnjega, bi moralo sadove svojega dela nameniti za Gospodovo uživanje. Temu pravimo zavest Kṛṣṇe. Kdor deluje z zavestjo Kṛṣṇe, je pravi sannyāsī, kar pomeni, da dejansko živi v odpovedi. Zaradi take zavesti je zmeraj zadovoljen, saj deluje za Vsevišnjega. Tak človek ni navezan na nič materialnega. Edini izvor njegovega zadovoljstva je transcendentalna sreča, ki jo daje služenje Gospodu. Sannyāsī bi moral biti osvobojen posledic svojih preteklih del, Kṛṣṇe zavesten človek pa doseže to popolnost samodejno, tudi če ne stopi v red odpovedi. Tako stanje uma se imenuje yogārūḍha, popolnost yoge. Kot je bilo rečeno v tretjem poglavju (yas tv ātma-ratir eva syāt), je delovanje človeka, ki najde zadovoljstvo v samem sebi, brez kakršnih koli posledic.