VERZ 65
man-manā bhava mad-bhakto
mad-yājī māṁ namaskuru
mām evaiṣyasi satyaṁ te
pratijāne priyo ’si me
mat-manāḥ – misleč Name; bhava – postani; mat-bhaktaḥ – Moj bhakta; mat-yājī – Moj častilec; mām – Meni; namaskuru – izkazuj spoštovanje; mām – k Meni; eva – zagotovo; eṣyasi – boš prišel; satyam – zares; te – tebi; pratijāne – obljubljam; priyaḥ – drag; asi – si; me – Meni.
Zmeraj misli Name, postani Moj bhakta, obožuj Me in Mi izkazuj spoštovanje. Tako boš zagotovo prišel k Meni. To ti obljubljam, ker si Moj zelo drag prijatelj.
Najzaupnejše znanje ima, kdor ve, da moramo postati čisti bhakte Gospoda Kṛṣṇe ter da moramo zmeraj misliti Nanj in Mu posvetiti vsa svoja dejanja. Ne bi se smeli samo površinsko ukvarjati z meditacijo. Življenje si moramo urediti tako, da bomo lahko zmeraj mislili na Kṛṣṇo in da bo vse, kar počnemo, povezano z Njim. Naš dan bi moral biti oblikovan tako, da bomo lahko nenehno mislili samo na Kṛṣṇo. Gospod obljublja, da se bo vsakdo s tako čisto zavestjo Kṛṣṇe zagotovo vrnil v Njegovo prebivališče, kjer se bo neposredno družil z Njim. Kṛṣṇa je Arjuni podal to najzaupnejše znanje, ker je Arjuna Njegov drag prijatelj. Kdor gre po Arjunovih stopinjah, lahko prav tako postane drag prijatelj Gospoda Kṛṣṇe in doseže isto popolnost kot Arjuna.
Ta verz poudarja, da bi morali um osredotočiti na Kṛṣṇo, prečudovitega dvorokega dečka modre polti, s flavto v rokah in pavovimi peresi v laseh. Kṛṣṇa je opisan v Brahma-saṁhiti in drugih vedskih spisih. Bhakta se mora osredotočiti na to izvorno podobo Boga, na Kṛṣṇo. Njegove pozornosti ne pritegnejo niti druge Gospodove podobe. Gospod se pojavlja v mnogih podobah, kot so Viṣṇu, Nārāyaṇa, Rāma, Varāha itd., toda bhakta se osredotoči zgolj na podobo, v kateri je Gospod stal pred Arjuno. Navodilo, naj se osredotočimo na Kṛṣṇovo podobo, je najzaupnejši del znanja in Kṛṣṇa ga razodeva Arjuni, ker je Arjuna Njegov najdražji prijatelj.