VERZ 66

Gospod je podal Arjuni razne vrste znanja in mu opisal različne vrste religije. Razodel mu je znanje o Vrhovnem Brahmanu, znanje o Nadduši, o duhovnih redovih in družbenih stanovih, o redu odpovedi, o nenavezanosti, obvladovanju uma in čutov, meditaciji itd. Podrobno mu je opisal tudi različne vrste religije. Zdaj, ko povzema Bhagavad-gīto, pa mu pravi, naj se odpove vsem opisanim metodam in se samo preda Njemu. Če to stori, bo rešen posledic vseh grehov, saj mu Gospod sam zagotavlja, da ga bo zaščitil.

V sedmem poglavju je bilo rečeno, da lahko Gospoda časti samo tisti, ki se je osvobodil posledic vseh grešnih dejanj. To bi lahko koga napeljalo na misel, da se ne more predati Gospodu, dokler se ne očisti vseh grehov. Da bi Śrī Kṛṣṇa razpršil take dvome, v tem verzu pravi, da se lahko človek osvobodi posledic grehov, če se preprosto preda Njemu. Posledic grehov se lahko rešimo brez velikega truda. Potrebno je le, da brez oklevanja priznamo Kṛṣṇo za vrhovnega odrešenika vseh živih bitij ter se Mu z vero in ljubeznijo predamo.

O tem, kaj pomeni predati se Kṛṣṇi, govori Hari-bhakti-vilāsa (11.676):

Metoda vdanega služenja narekuje, naj človek upošteva le tista religiozna načela, ki ga bodo na koncu pripeljala do vdanega služenja Gospodu. Če z opravljanjem dolžnosti, ki so mu predpisane glede na njegov družbeni položaj, ne razvije zavesti Kṛṣṇe, je vse, kar počne, zaman. Izogibati bi se morali vsemu, kar ne vodi do popolne zavesti Kṛṣṇe. Prepričani moramo biti, da nas bo Kṛṣṇa zmeraj ščitil pred vsemi težavami. Ni nam treba razmišljati o tem, kako se bomo preživljali. Za to bo poskrbel Kṛṣṇa. Zmeraj bi se morali čutiti nemočne in se zavedati, da lahko samo s Kṛṣṇovo pomočjo napredujemo v življenju. Kdor se popolnoma zavesten Kṛṣṇe resno posveti vdanemu služenju, se takoj reši vseh materialnih nečistoč. Obstajajo različni religiozni sistemi in očiščevalne metode, kot so filozofsko iskanje resnice, meditacija v okviru mistične yoge itd., toda tistemu, ki se preda Kṛṣṇi, se ni treba ukvarjati z njimi. Če se človek preprosto preda Gospodu, mu ni treba zapravljati časa z drugimi metodami. Takoj lahko doseže popolnost in se reši posledic vseh grehov.

Kṛṣṇova prečudovita podoba bi morala pritegniti vsakogar. Gospodu je ime Kṛṣṇa, ker je vseprivlačen. Človek, ki ga očara Kṛṣṇov prekrasni, vsemogočni lik, je velik srečnež. Obstaja več vrst transcendentalistov: nekatere privlači brezosebni Brahman, druge Nadduša itd., najpopolnejši med njimi pa je tisti, ki ga privlači osebni aspekt Vsevišnje Božanske Osebnosti, še posebej, če je to sam Kṛṣṇa. Vdano služenje s popolno zavestjo Kṛṣṇe je torej rezultat najzaupnejšega duhovnega znanja in bistvo Bhagavad-gīte. Med transcendentaliste prištevamo karma-yogīje, empirične filozofe, mistike in bhakte, najboljši med njimi pa je čisti bhakta. V tem verzu sta zelo pomembni besedi mā śucaḥ, „ne boj se, ne obotavljaj se, ne skrbi“. Morda koga bega, kako se je mogoče odreči vsem oblikam religije in se preprosto predati Kṛṣṇi, toda taka skrb je odveč.