VERZ 2

Kṛṣṇa je Vsevišnja Božanska Osebnost, zato je v Gīti vselej imenovan z besedo Bhagavān. Bhagavān je najvišji aspekt Absolutne Resnice. Absolutno Resnico spoznamo v treh stopnjah: kot Brahman ali brezosebnega vseprežemajočega duha, kot Paramātmo ali lokalizirani aspekt Vsevišnjega v srcu vsakega živega bitja in kot Bhagavāna ali Vsevišnjo Božansko Osebnost, Gospoda Kṛṣṇo. Śrīmad-Bhāgavatam (1.2.11) takole pojasnjuje ta koncept Absolutne Resnice:

„Poznavalec Absolutne Resnice spozna le-to v treh aspektih: kot Brahman, Paramātmo in Bhagavāna, ki so eno.“

Te tri aspekte Absolutne Resnice lahko ponazorimo s soncem, pri katerem prav tako ločimo tri različne aspekte: sončno svetlobo, površino sonca in samo sonce. Kdor proučuje le sončno svetlobo, je na začetni stopnji procesa spoznavanja. Na višji stopnji je, kdor pozna površino sonca. Najboljši poznavalec pa je tisti, ki lahko stopi na sonce. Tiste, ki so zadovoljni s poznavanjem sončne svetlobe – njene vesoljne razprostranjenosti in bleščečega sijaja njene brezosebne narave – lahko primerjamo s tistimi, ki spoznajo Absolutno Resnico kot Brahman. Boljši poznavalec spozna sončno oblo in ga lahko primerjamo s poznavalcem Paramātme, drugega aspekta Absolutne Resnice. Tistega, ki lahko stopi v osrčje sonca, pa lahko primerjamo s poznavalci osebnega aspekta Vrhovne Absolutne Resnice. Bhakte ali tisti, ki so spoznali Absolutno Resnico kot Bhagavāna, so najbolj vzvišeni transcendentalisti, čeprav je predmet proučevanja vseh proučevalcev Absolutne Resnice en in isti. Sončne svetlobe, sončne oble in dogajanja na samem soncu ne moremo ločiti enega od drugega, pa vendar proučevalci teh treh stopenj ne pripadajo istemu razredu.

Sanskrtsko besedo bhagavān je razložil Parāśara Muni, Vyāsadevov oče, ki je velika avtoriteta. Bhagavān je Vrhovna Osebnost, ki ima vse bogastvo, vso moč, vso slavo, vso lepoto, vse znanje in vso nenavezanost. Mnogi ljudje so zelo bogati, zelo močni, zelo lepi, zelo slavni, zelo učeni in zelo nenavezani, vendar nihče ne more trditi, da ima prav vse bogastvo, vso moč itd. To lahko trdi samo Kṛṣṇa, saj je Vsevišnja Božanska Osebnost. Nobeno živo bitje – niti Brahmā, Śiva in Nārāyaṇa – nima teh vseprivlačnih lastnosti v tolikšni meri, v kolikršni jih ima Kṛṣṇa. Zato je sam Brahmā v Brahma-saṁhiti zaključil, da je Gospod Kṛṣṇa Vsevišnja Božanska Osebnost. Nihče Mu ni enak in nihče ni večji od Njega. Kṛṣṇa je prvobitni Gospod ali Bhagavān, znan kot Govinda, in je vrhovni vzrok vseh vzrokov:

„Mnoge osebnosti imajo odlike Bhagavāna, toda Kṛṣṇa je največji med njimi, saj Ga ne more nihče prekositi. Kṛṣṇa je Vrhovna Oseba in Njegovo telo je večno, polno vednosti in blaženosti. Prvobitni Gospod Govinda je in vzrok vseh vzrokov.“ (Brahma-saṁhitā 5.1)

V Bhāgavatamu najdemo seznam mnogih inkarnacij Vsevišnje Božanske Osebnosti, Kṛṣṇa pa je opisan kot izvorna Božanska Osebnost, iz katere se širijo mnoge inkarnacije in Božanske Osebnosti:

„Vse tu naštete inkarnacije Boga so bodisi popolne emanacije bodisi deli popolnih emanacij Vrhovnega Boga, Kṛṣṇa pa je sama Vsevišnja Božanska Osebnost.“ (Bhāg. 1.3.28)

Kṛṣṇa je torej izvorna Vsevišnja Božanska Osebnost, Absolutna Resnica ter izvor Nadduše in brezosebnega Brahmana.

Arjunovo tarnanje zaradi sorodnikov je bilo vpričo Vsevišnje Božanske Osebnosti vsekakor neprimerno. Zato je Kṛṣṇa izrazil Svoje začudenje z besedo kutaḥ, „od kod“. Te nečistosti nikakor ni bilo pričakovati pri nekom, ki pripada civiliziranim ljudem, arijcem. Beseda arijci se nanaša na ljudi, ki poznajo vrednost življenja in katerih kultura temelji na načelih duhovnega spoznavanja. Ljudje, ki jih vodi materialistični življenjski nazor, ne vedo, da je cilj življenja spoznati Absolutno Resnico, Viṣṇuja ali Bhagavāna. Očarani so od zunanjega blišča materialnega sveta, zato ne vedo, kaj je osvoboditev. Tisti, ki ne vedo, kako se je mogoče rešiti ujetosti v materialni svet, se imenujejo nearijci. Čeprav je bil Arjuna kṣatriya, se ni želel bojevati in je tako zašel s poti opravljanja svojih dolžnosti. Tako strahopetno dejanje je značilno za nearijce. Neizpolnjevanje dolžnosti človeku ne pomaga napredovati v duhovnem življenju, pa tudi priložnosti, da se proslavi v tem svetu, mu ne da. Gospod Kṛṣṇa ni odobraval tako imenovanega usmiljenja, ki ga je imel Arjuna do svojih sorodnikov.