VERZ 24
acchedyo ’yam adāhyo ’yam
akledyo ’śoṣya eva ca
nityaḥ sarva-gataḥ sthāṇur
acalo ’yaṁ sanātanaḥ
acchedyaḥ – nezlomljiva; ayam – ta duša; adāhyaḥ – ki je ni mogoče sežgati; ayam – ta duša; akledyaḥ – netopljiva; aśoṣyaḥ – ki je ni mogoče posušiti; eva – vsekakor; ca – in; nityaḥ – večna; sarva-gataḥ – povsod bivajoča; sthāṇuḥ – nespremenljiva; acalaḥ – nepremakljiva; ayam – ta duša; sanātanaḥ – večno enaka.
Individualna duša je nezlomljiva in netopljiva, pa tudi sežgati ali posušiti je ni mogoče. Večna je, povsod bivajoča, nespremenljiva, nepremakljiva in zmeraj enaka.
Vse te lastnosti atomske duše so jasen dokaz, da je individualna duša večno atomsko majhen, nespremenljiv delec duhovne celote. Ta verz ne podpira teorije monizma, saj individualna duša in duhovna celota nikoli ne moreta postati eno. Ko se atomska duša znebi materialne nečistosti, si morda zaželi kot duhovna iskra ostati v bleščečem sijaju Vsevišnje Božanske Osebnosti, inteligentne duše pa gredo raje na duhovne planete, kjer se lahko družijo z Božansko Osebnostjo.
Posebno pozornost zasluži beseda sarva-gata („vsepričujoča“), kajti živa bitja nedvomno naseljujejo celotno Božje stvarstvo. Živijo na kopnem, v vodi, v zraku, v zemlji in celo v ognju. Prepričanje, da jih ogenj uniči, je nesprejemljivo, saj ta verz jasno pravi, da ogenj duše ne more sežgati. Živa bitja torej nedvomno prebivajo tudi na soncu, kjer imajo tamkajšnjim razmeram primerna telesa. Če bi bilo sonce nenaseljeno, bi beseda sarva-gata – „povsod bivajoča“ – izgubila svoj pomen.