VERZ 25
avyakto ’yam acintyo ’yam
avikāryo ’yam ucyate
tasmād evaṁ viditvainaṁ
nānuśocitum arhasi
avyaktaḥ – nevidna; ayam – ta duša; acintyaḥ – nedoumljiva; ayam – ta duša; avikāryaḥ – nespremenljiva; ayam – ta duša; ucyate – rečeno je; tasmāt – zato; evam – tako; viditvā – to dobro vedoč; enam – to dušo; na – ne; anuśocitum – žalovati; arhasi – bi moral.
Rečeno je, da je duša nevidna, nedoumljiva in nespremenljiva. To vedoč, ne bi smel žalovati za telesom.
Kot že rečeno, je duša premajhna za našo materialno sposobnost opažanja, saj je ne moremo videti niti z najmočnejšim mikroskopom. Zato pravimo, da je nevidna. Obstoja duše ne moremo dokazati s poskusi, temveč se lahko o njem prepričamo samo na podlagi śruti, vedske modrosti. Ker drugega vira znanja o duši ni (čeprav je njeno prisotnost mogoče opaziti), moramo sprejeti dejstvo, da duša obstaja. V tem svetu je veliko stvari, ki jih moramo sprejeti izključno na podlagi izjav višje avtoritete. Da bi izvedeli, kdo je naš oče, moramo sprejeti avtoriteto matere. Nihče razen nje nam ne more povedati tega. Edini vir znanja o duši pa so Vede. Duše torej ne moremo razumeti z eksperimentalnim znanjem. Duša je zavest in je zavestna – tudi to dejstvo moramo sprejeti, saj tako pravijo Vede. V nasprotju s telesom se duša ne spreminja. Kot večno nespremenljiva ostaja v primerjavi z neskončno Vrhovno Dušo atomsko majhna. Vrhovna Duša je neskončno velika, individualna duša pa neskončno majhna. Ker je nespremenljiva, ne more nikoli postati enaka neskončno veliki duši, Vsevišnji Božanski Osebnosti. Ta razlaga se v Vedah ponavlja v raznih oblikah, da bi utrdila predstavo o duši. Ponavljanje je potrebno, da bi obravnavano temo temeljito in pravilno razumeli.