VERZ 29
āścarya-vat paśyati kaścid enam
āścarya-vad vadati tathaiva cānyaḥ
āścarya-vac cainam anyaḥ śṛṇoti
śrutvāpy enaṁ veda na caiva kaścit
āścarya-vat – kot čudo; paśyati – vidi; kaścit – nekdo; enam – to dušo; āścarya-vat – kot čudo; vadati – opisuje; tathā – tako; eva – vsekakor; ca – tudi; anyaḥ – drugi; āścarya-vat – kot prav tako čudežno; ca – tudi; enam – to dušo; anyaḥ – drugi; śṛṇoti – sliši; śrutvā – ko je slišal; api – celo; enam – to dušo; veda – spozna; na – nikoli; ca – in; eva – vsekakor; kaścit – nekdo.
Nekateri vidijo dušo kot čudo, nekateri jo opisujejo kot čudo, nekateri poslušajo o njej kot o nečem čudežnem, nekateri pa je niti potem, ko so poslušali o njej, nikakor ne morejo razumeti.
Ker Gītopaniṣada temelji predvsem na načelih Upaniṣad, ni presenetljivo, da najdemo podoben verz tudi v Kaṭha Upaniṣadi (1.2.7):
śravaṇayāpi bahubhir yo na labhyaḥ
śṛṇvanto ’pi bahavo yaṁ na vidyuḥ
āścaryo vaktā kuśalo ’sya labdhā
āścaryo ’sya jñātā kuśalānuśiṣṭaḥ
Dejstvo, da atomsko majhna duša prebiva v telesu ogromne živali, v telesu velikanskega banjanovca, pa tudi v mikrobih, ki so tako majhni, da jih je v enem kubičnem centimetru na milijone in milijarde, je vsekakor osupljivo. Ljudje skromnega znanja in tisti, ki ne živijo asketsko, ne morejo razumeti čudežne narave individualne, atomsko majhne iskre duha, tudi če jo pojasni največja avtoriteta, ki je poučila celo Brahmo, prvo živo bitje v univerzumu. Zaradi globoko ukoreninjene materialne predstave o stvareh večina ljudi v današnji dobi ne more razumeti, kako lahko tako majhen delec postane tako velik, pa tudi tako drobcen. Čudijo se, ko poslušajo o duši ali opažajo njeno naravo. Ljudje so pod vplivom iluzorne materialne energije tako zatopljeni v zadovoljevanje čutov, da skoraj nimajo časa za razmišljanje o pomembnosti samospoznavanja, čeprav je dejstvo, da se brez samospoznanja vsa njihova dejanja končajo s porazom v boju za obstanek. Morda sploh ne vedo, da bi morali misliti na dušo in se tako rešiti trpljenja v materialnem svetu.
Ljudje, ki bi radi imeli znanje o duši, obiskujejo predavanja, na katerih poslušajo o njeni naravi, vendar pa se včasih zaradi nevednosti pustijo zavesti in mislijo, da med Naddušo in atomsko majhno dušo ni razlike v veličini. Zelo težko bomo našli človeka, ki povsem razume položaj Nadduše in atomske duše, njuni funkciji in odnos med njima ter vse druge večje in manjše podrobnosti. Še težje pa bomo našli koga, ki resnično zna v popolnosti uporabiti znanje o duši in lahko z različnih vidikov opiše njen položaj. Ampak če tako ali drugače spoznamo naravo duše, je naše življenje popolno.
Znanje o duši najlaže razumemo tako, da sprejmemo izjave Bhagavad-gīte, ki jo je izgovoril Gospod Kṛṣṇa, največja avtoriteta v duhovnem znanju, in se ne pustimo zavesti drugim teorijam. Da pa bi lahko Kṛṣṇo sprejeli za Vsevišnjo Božansko Osebnost, je potrebna dolgotrajna askeza in opravljanje žrtvovanj v tem ali pa v prejšnjih življenjih. Kṛṣṇo lahko kot Vsevišnjega spoznamo samo po brezvzročni milosti čistega bhakte in nikakor drugače.