VERZ 38
sukha-duḥkhe same kṛtvā
lābhālābhau jayājayau
tato yuddhāya yujyasva
naivaṁ pāpam avāpsyasi
sukha – srečo; duḥkhe – nesrečo; same – enaki; kṛtvā – tako delujoč; lābha-alābhau – tako dobiček kot izgubo; jaya-ajayau – tako zmago kot poraz; tataḥ – potem; yuddhāya – zavoljo bojevanja; yujyasva – deluj (bojuj se); na – nikoli; evam – na ta način; pāpam – greh; avāpsyasi – boš dobil.
Bojuj se, ker je to tvoja dolžnost, in ne razmišljaj o sreči in nesreči, izgubi in dobičku ter zmagi in porazu. Tako ne boš nikoli zabredel v greh.
Gospod Kṛṣṇa zdaj odkrito pravi Arjuni, naj se bojuje iz dolžnosti, saj bitko želi sam Gospod. Kdor je zavesten Kṛṣṇe, ne razmišlja o sreči in nesreči, izgubi in dobičku ter zmagi in porazu. Zavest tistega, ki ve, da je treba zmeraj delovati Kṛṣṇi na ljubo, je transcendentalna, zato njegovo materialno delovanje nima posledic. Tistega, ki bodisi pod vplivom guṇe vrline bodisi pod vplivom guṇe strasti deluje za lastno čutno uživanje, čakajo dobre ali pa slabe posledice njegovih dejanj. Kdor se povsem preda dejavnostim zavesti Kṛṣṇe, pa v nasprotju s človekom, ki opravlja navadne dejavnosti, nima več nobene obveze ali dolga. V Śrīmad-Bhāgavatamu je rečeno:
devarṣi-bhūtāpta-nṛṇāṁ pitṝṇāṁ
na kiṅkaro nāyam ṛṇī ca rājan
sarvātmanā yaḥ śaraṇaṁ śaraṇyaṁ
gato mukundaṁ parihṛtya kartam
„Kdor se popolnoma izroči Kṛṣṇi, Mukundi, in opusti vse druge dolžnosti, nima več obvez in dolgov do nikogar – ne do polbogov, ne do modrecev, navadnih ljudi, sorodnikov, človeštva in prednikov.“ (Bhāg. 11.5.41) Kṛṣṇa v tem verzu Arjuni posredno namiguje na to, naslednji verzi pa še jasneje govorijo o tem.