VERZ 72
eṣā brāhmī sthitiḥ pārtha
naināṁ prāpya vimuhyati
sthitvāsyām anta-kāle ’pi
brahma-nirvāṇam ṛcchati
eṣā – ta; brāhmī – duhovni; sthitiḥ – položaj; pārtha – o Pṛthin sin; na – nikoli; enām – ta; prāpya – ko doseže; vimuhyati – je zmeden; sthitvā – ko je; asyām – v tem; anta-kāle – na koncu življenja; api – tudi; brahma-nirvāṇam – duhovno kraljestvo Boga; ṛcchati – doseže.
To je duhovno in božansko življenje, in kdor ga doseže, se reši iluzije. Če je v takem stanju tudi v trenutku smrti, lahko vstopi v Božje kraljestvo.
Zavest Kṛṣṇe ali božansko zavest lahko dosežemo takoj, v sekundi, lahko pa se zgodi, da je ne dosežemo niti po milijonih življenj. Potrebno je samo, da doumemo in sprejmemo resnico o zavesti Kṛṣṇe. Khaṭvāṅga Mahārāja je to stopnjo dosegel, ko se je le nekaj trenutkov pred smrtjo predal Kṛṣṇi. Nirvāṇa pomeni konec materialističnega življenja. Po budistični filozofiji sledi materialnemu življenju samo praznina, Bhagavad-gītā pa uči drugače. Pravo življenje se začne, ko se materialno življenje konča. Za okorele materialiste je dovolj, če vedo, da morajo opustiti materialističen način življenja, za duhovno napredne ljudi pa se po materialističnem življenju začne novo življenje. Kdor ima to srečo, da pred koncem življenja postane zavesten Kṛṣṇe, takoj doseže stopnjo brahma-nirvāṇe. Med Božjim kraljestvom in vdanim služenjem Gospodu ni razlike. Ker sta oba absolutna, je transcendentalno ljubeče služenje Gospodu enako bivanju v duhovnem kraljestvu. V materialnem svetu zadovoljujemo čute, v duhovnem svetu pa delujemo z zavestjo Kṛṣṇe. Kdor že v tem življenju razvije zavest Kṛṣṇe, v trenutku doseže Brahman, in kdor je zavesten Kṛṣṇe, je nedvomno že vstopil v Božje kraljestvo.
Brahman je nasprotje materije. Brāhmī sthiti torej pomeni „ne na ravni materialnega delovanja“. Vdano služenje Gospodu je v Bhagavad-gīti opisano kot stanje osvobojenosti (sa guṇān samatītyaitān brahma-bhūyāya kalpate). Brāhmī sthiti je torej rešitev iz suženjstva materiji.
Śrīla Bhaktivinoda Ṭhākura je drugo poglavje Bhagavad-gīte označil kot povzetek celotnega besedila. Teme, ki jih obravnava Bhagavad-gītā, so karma-yoga, jñāna-yoga in bhakti-yoga. V tem poglavju sta bili nazorno predstavljeni karma-yoga in jñāna-yoga, na kratko pa tudi bhakti-yoga, kar je vsebina celotne Gīte.
Tako se končajo Bhaktivedantova pojasnila drugega poglavja Śrīmad Bhagavad-gīte z naslovom "Povzetek Gīte".