VERZ 10
saha-yajñāḥ prajāḥ sṛṣṭvā
purovāca prajāpatiḥ
anena prasaviṣyadhvam
eṣa vo ’stv iṣṭa-kāma-dhuk
saha – skupaj z; yajñāḥ – žrtvovanji; prajāḥ – generacije; sṛṣṭvā – ko je ustvaril; purā – davno; uvāca – je rekel; prajā-patiḥ – gospodar živih bitij; anena – s tem; prasaviṣyadhvam – živite v vse večji blaginji; eṣaḥ – to; vaḥ – vas; astu – naj bo; iṣṭa – vsega, kar si želite; kāma-dhuk – darovalec.
Na začetku stvarjenja je Gospod, gospodar vseh živih bitij, ustvaril žrtvovanja Viṣṇuju ter generacije ljudi in polbogov. Blagoslovil jih je z besedami: „Bodite srečni s to yajño [žrtvovanjem], kajti če jo boste opravljali, vam bo podarila vse, kar potrebujete, da bi lahko srečno živeli in dosegli osvoboditev.“
Gospodar vseh živih bitij (Viṣṇu) je ustvaril materialni svet zato, da bi dal pogojenim dušam možnost za vrnitev domov, k Bogu. Vsa živa bitja v materialnem stvarstvu so pozabila na svoj odnos z Viṣṇujem ali Kṛṣṇo, Vsevišnjo Božansko Osebnostjo, zato so pod vplivom materialne narave. Namen vedskih navodil je, da nam pomagajo razumeti ta večni odnos. To je rečeno v Bhagavad-gīti: vedaiś ca sarvair aham eva vedyaḥ. Gospod pravi, da je namen Ved omogočiti ljudem, da spoznajo Njega. V vedskih himnah je rečeno: patiṁ viśvasyātmeśvaram. Beseda prajā-patiḥ (gospodar živih bitij) se v tem verzu torej nanaša na Vsevišnjo Božansko Osebnost, Viṣṇuja. V Śrīmad-Bhāgavatamu (2.4.20) tudi Śrīla Śukadeva Gosvāmī na mnoge načine opisuje Gospoda kot patija:
śriyaḥ patir yajña-patiḥ prajā-patir
dhiyāṁ patir loka-patir dharā-patiḥ
patir gatiś cāndhaka-vṛṣṇi-sātvatāṁ
prasīdatāṁ me bhagavān satāṁ patiḥ
Gospod Viṣṇu je prajā-pati in je gospodar vseh živih bitij, vseh svetov in lepote ter zaščitnik vsakogar. Gospod je ustvaril materialni svet, da bi se pogojene duše lahko naučile opravljati yajñe (žrtvovanja) v zadovoljstvo Viṣṇuja in tako brezskrbno in udobno živele, na koncu življenja pa odšle v Božje kraljestvo. Tako bi morale živeti vse pogojene duše. S takim opravljanjem yajñij lahko postopoma postanejo zavestne Kṛṣṇe in v vseh pogledih božanske. Vedski spisi priporočajo za dobo kali saṅkīrtana-yajño (petje Božjih imen). To transcendentalno petje je začel širiti Gospod Caitanya, da bi odrešil vse ljudi te dobe. Saṅkīrtana-yajña in zavest Kṛṣṇe se dobro ujemata. Gospod Kṛṣṇa se je pojavil kot bhakta (Gospod Caitanya) in v tej podobi je v zvezi s saṅkīrtana-yajño omenjen v Śrīmad-Bhāgavatamu (11.5.32):
kṛṣṇa-varṇaṁ tviṣākṛṣṇaṁ
sāṅgopāṅgāstra-pārṣadam
yajñaiḥ saṅkīrtana-prāyair
yajanti hi su-medhasaḥ
„V dobi kali bodo inteligentni ljudje častili Gospoda, ki Ga spremljajo Njegovi družabniki, s saṅkīrtana-yajño.“ Drugih yajñij, ki jih predpisujejo Vede, v dobi kali ni lahko opravljati, saṅkīrtana-yajña pa je preprosta in v vsakem pogledu vzvišena, kar je rečeno tudi v Bhagavad-gīti (9.14).