VERZ 16
evaṁ pravartitaṁ cakraṁ
nānuvartayatīha yaḥ
aghāyur indriyārāmo
moghaṁ pārtha sa jīvati
evam – tako; pravartitam – predpisan v Vedah; cakram – cikel; na – ne; anuvartayati – opravlja; iha – v tem življenju; yaḥ – kdor; agha-āyuḥ – katerega življenje je polno grehov; indriya-ārāmaḥ – zadovoljen, ko čutno uživa; mogham – brez koristi; pārtha – o Pṛthin sin (Arjuna); saḥ – on; jīvati – živi.
Dragi Moj Arjuna, kdor dobi telo človeka in ne opravlja v Vedah predpisanega cikla žrtvovanj, vsekakor živi zelo grešno. Tak človek, ki živi samo za zadovoljstvo svojih čutov, živi zaman.
Gospod tu obsoja mamonizem, katerega načelo je „trdo delaj in uživaj v zadovoljevanju čutov“. Tisti, ki želijo uživati materialni svet, morajo nujno opravljati omenjeni cikel yajñij. Kdor ne upošteva teh predpisov, živi zelo tvegano in vse bolj obsodbe vredno življenje. Človeško življenje je po zakonu narave posebej namenjeno dosegi samospoznanja, do katerega vodijo tri poti: pot karma-yoge, pot jñāna-yoge in pot bhakti-yoge. Transcendentalist, ki gre po eni od teh poti, je nad pregreho in krepostjo, zato mu ni treba strogo opravljati predpisanih yajñij. Tisti, ki se vdajajo čutnim užitkom, pa se morajo očistiti z opravljanjem omenjenega cikla yajñij. Poznamo različne vrste delovanja. Kdor ni zavesten Kṛṣṇe, je gotovo na ravni čutne zavesti, zato mora delovati pobožno. Sistem yajñij je oblikovan tako, da lahko ljudje, ki bi radi zadovoljili svoje čute, storijo to, ne da bi morali trpeti posledice svojih dejanj. Blaginja sveta ni odvisna od naših prizadevanj, temveč od Gospodovega načrta, ki ga neposredno uresničujejo polbogovi. Yajñe so zato neposredno namenjene posameznim polbogovom, omenjenim v Vedah, posredno pa je opravljanje yajñij razvijanje zavesti Kṛṣṇe, kajti kdor se jih nauči opravljati, gotovo postane zavesten Kṛṣṇe. Če se to ne zgodi, je opravljanje yajñij le upoštevanje moralnih pravil. Svojega napredovanja ne smemo omejiti samo na upoštevanje moralnih pravil, temveč moramo ta preseči, da bi lahko tako razvili zavest Kṛṣṇe.