VERZ 27
prakṛteḥ kriyamāṇāni
guṇaiḥ karmāṇi sarvaśaḥ
ahaṅkāra-vimūḍhātmā
kartāham iti manyate
prakṛteḥ – materialne narave; kriyamāṇāni – ki so opravljena; guṇaiḥ – od guṇ; karmāṇi – dejanja; sarvaśaḥ – vseh vrst; ahaṅkāra-vimūḍha – zmedena zaradi lažnega ega; ātmā – duhovna duša; kartā – vršilec; aham – jaz; iti – tako; manyate – misli.
Duhovna duša, zmedena zaradi vpliva lažnega ega, misli, da je vršilec dejanj, katera v resnici opravljajo tri guṇe materialne narave.
Kṛṣṇe zavesten človek in človek z materialno zavestjo lahko opravljata isto delo in navidez delujeta na isti ravni, vendar pa je med njima ogromna razlika. Človek z materialno zavestjo je pod vplivom lažnega ega prepričan, da je on tisti, ki opravlja delo. Ne ve, da je telo mehanizem, ki ga je ustvarila materialna narava, katera deluje pod upravo Vsevišnjega Gospoda. Materialist ne ve, da je pod Kṛṣṇovim nadzorom. Kdor je pod vplivom lažnega ega, misli, da deluje neodvisno, in iz nevednosti vse zasluge pripisuje sebi. Ne ve, da je tako telo iz grobe kot tudi telo iz subtilne materije po navodilu Vsevišnje Božanske Osebnosti ustvarila materialna narava in da bi moral zato s telesom in umom služiti Kṛṣṇi ter ju tako uporabiti pri razvijanju zavesti Kṛṣṇe. Neveden človek se ne zaveda, da je Vsevišnja Božanska Osebnost Hṛṣīkeśa ali gospodar čutov materialnega telesa. Ker čute že dolgo zlorablja za čutno uživanje, ga je zmedel lažni ego, zato je pozabil na svoj večni odnos s Kṛṣṇo.