VERZ 28
tattva-vit tu mahā-bāho
guṇa-karma-vibhāgayoḥ
guṇā guṇeṣu vartanta
iti matvā na sajjate
tattva-vit – poznavalec Absolutne Resnice; tu – toda; mahā-bāho – o Arjuna močnih rok; guṇa-karma – delovanja pod vplivom materialne narave; vibhāgayoḥ – razlik; guṇāḥ – čuti; guṇeṣu – v čutnih užitkih; vartante – so; iti – tako; matvā – misleč; na – nikoli; sajjate – se naveže.
O Arjuna močnih rok, kdor pozna Absolutno Resnico, se ne prepušča čutom in čutnemu uživanju, saj dobro pozna razliko med delovanjem z vdanostjo in delovanjem, katerega cilj so čutni užitki.
Poznavalec Absolutne Resnice dobro ve, da je v materialnem svetu v nevarnem položaju. Pozna svojo pravo identiteto – ve, da je sestavni delec Vsevišnje Božanske Osebnosti, Kṛṣṇe, ki je večno blažen in poln vednosti – ter ve, da ne spada v materialni svet. Zaveda se, da je ujetnik materialnega pojmovanja življenja. V stanju čiste zavesti bi moralo biti njegovo delovanje vdano služenje Vsevišnji Božanski Osebnosti, Kṛṣṇi. Zato se posveti delovanju po načelih zavesti Kṛṣṇe in tako spontano razvije nenavezanost na dejavnosti materialnih čutov, ki so nepomembne in začasne. Ve, da je njegovo življenje v materialnem svetu pod Gospodovim vrhovnim nadzorom, zato ga najrazličnejše posledice njegovih materialnih dejanj ne vznemirjajo, temveč jih ima za Gospodovo milost. Po Śrīmad-Bhāgavatamu se tisti, ki pozna Absolutno Resnico v treh različnih aspektih – kot Brahman, Paramātmo in Vsevišnjo Božansko Osebnost – imenuje tattva-vit, saj pozna tudi svoj pravi položaj v odnosu do Vsevišnjega.