VERZ 8
paritrāṇāya sādhūnāṁ
vināśāya ca duṣkṛtām
dharma-saṁsthāpanārthāya
sambhavāmi yuge yuge
paritrāṇāya – za odrešenje; sādhūnām – bhakt; vināśāya – za uničenje; ca – in; duṣkṛtām – nevernikov; dharma – religiozna načela; saṁsthāpana-arthāya – da bi znova vzpostavil; sambhavāmi – se pojavljam; yuge – v veku; yuge – za vekom.
Da bi odrešil pobožne, uničil nevernike in znova vzpostavil religiozna načela, se vek za vekom pojavljam v materialnem svetu.
Bhagavad-gītā pravi, da je sādhu (svet človek) tisti, ki je zavesten Kṛṣṇe. Navidez je lahko nereligiozen, toda če ima vse odlike Kṛṣṇe zavestnega človeka, moramo vedeti, da je sādhu. Beseda duṣkṛtām se nanaša na tiste, ki se ne zanimajo za zavest Kṛṣṇe. Za take nevernike (duṣkṛtām) je rečeno, da so nerazumni in najnižji med ljudmi, čeprav so morda posvetno izobraženi; kdor se povsem posveti dejavnostim zavesti Kṛṣṇe, pa je sādhu, tudi če ni učen in omikan. Da bi Vsevišnji Gospod uničil ateiste, se Mu ni treba osebno pojaviti, kar je storil, ko je ubil demona Rāvaṇo in Kaṁso. Gospod ima veliko predstavnikov, ki so sposobni premagati demone, sam pa se pojavi posebej zato, da bi rešil Svoje čiste bhakte, ki jih demoni neprestano preganjajo. Demon vznemirja bhakto, tudi če je bhakta njegov sorodnik. Prahlāda Mahārāja je bil sin Hiraṇyakaśipuja, vendar ga je ta kljub temu preganjal. Kaṁsa pa je mučil svojo sestro, Kṛṣṇovo mati Devakī, in njenega moža Vasudevo, ker naj bi se jima rodil Kṛṣṇa. Gospod Kṛṣṇa se je pojavil predvsem zato, da bi rešil Devakī, ne pa ubil Kaṁso, vendar je storil oboje hkrati. Zato je v tem verzu rečeno, da se Gospod pojavlja v materialnem svetu v raznih inkarnacijah, da bi odrešil bhakte in uničil neverne demone.
Kaj so inkarnacije, na kratko opisujeta naslednja verza iz Caitanya-caritāmṛte (Madhya 20.263–264) Kṛṣṇadāse Kavirāje:
sṛṣṭi-hetu yei mūrti prapañce avatare
sei īśvara-mūrti ‘avatāra’ nāma dhare
māyātīta paravyome sabāra avasthāna
viśve avatari’ dhare ‘avatāra’ nāma
„Avatāra ali inkarnacija Boga sestopi iz Božjega kraljestva v materialni svet. To podobo, v kateri sestopi Božanska Osebnost, imenujemo inkarnacija ali avatāra. Take inkarnacije prebivajo v duhovnem svetu, v kraljestvu Boga. Ko pridejo v materialno stvarstvo, se imenujejo avatāre.“
Avatāre so različnih vrst: puruṣāvatāre, guṇāvatāre, līlāvatāre, śakty-āveśa avatāre, manvantara-avatāre in yugāvatāre. Vse se po ustaljenem redu pojavljajo po vsem vesolju. Gospod Kṛṣṇa pa je prvobitni Gospod, izvor vseh avatār, in sestopi v materialni svet posebej zato, da bi Svoje čiste bhakte, ki si Ga zelo želijo videti v Njegovih izvornih zabavah v Vṛndāvani, odrešil tesnobe. Glavni namen avatāre Gospoda Kṛṣṇe je torej, da zadovolji Svoje čiste bhakte.
Gospod pravi, da sestopi v vsaki dobi, torej tudi v dobi kali. V Śrīmad-Bhāgavatamu je rečeno, da je inkarnacija za dobo kali Gospod Caitanya Mahāprabhu, ki je z gibanjem saṅkīrtane (skupinskim petjem svetih imen) razširil čaščenje Kṛṣṇe in metodo zavesti Kṛṣṇe po vsej Indiji. Napovedal je, da se bo gibanje saṅkīrtane razširilo po vsem svetu, v vsako mesto in v vsako vas. V zaupnih delih svetih spisov, kot so Upaniṣade, Mahābhārata in Bhāgavatam, je Gospod Caitanya samo posredno opisan kot inkarnacija Kṛṣṇe, Božanske Osebnosti. Njegovo gibanje saṅkīrtane zelo privlači bhakte Gospoda Kṛṣṇe. Ta Gospodov avatāra nevernikov ne ubija, temveč jih s Svojo brezvzročno milostjo odrešuje.