VERZ 15

V tem verzu je jasno opredeljen končni cilj vadbe yoge. Namen yoge ni pridobiti si kakršne koli materialne udobnosti, temveč končati bivanje v materialnem svetu. Kdor bi rad izboljšal svoje zdravje ali pa teži za materialno popolnostjo, po mnenju Bhagavad-gīte ni yogī. Končati bivanje v materialnem svetu ne pomeni vstopiti v „praznino“, ki je samo mit. V Gospodovem stvarstvu ni praznine. Nasprotno, ko človek konča materialno življenje, lahko vstopi v duhovno nebo, v Gospodovo prebivališče. V Bhagavad-gīti je Gospodovo prebivališče opisano kot mesto, kjer sonce, mesec in elektrika niso potrebni. V duhovnem kraljestvu so vsi planeti samorazsvetljeni kakor sonce v materialnem svetu. Gospodovo kraljestvo je vsepovsod, toda duhovnemu nebu in planetom v njem pravimo paraṁ dhāma ali višja prebivališča.

Popoln yogī, ki ima dovršeno znanje o Gospodu Kṛṣṇi, kot tu jasno pravi sam Gospod (mat-cittaḥ\, mat-paraḥ\, mat-saṁsthām), lahko doseže resnični mir in nazadnje odide v Gospodovo vrhovno prebivališče, Kṛṣṇaloko ali Goloko Vṛndāvano. V Brahma-saṁhiti (5.37) je jasno rečeno: goloka eva nivasaty akhilātma-bhūtaḥ – čeprav je Gospod zmeraj v Svojem prebivališču, Goloki, je po Svojih višjih, duhovnih energijah tudi vsepričujoči Brahman in lokalizirana Paramātmā. Brez pravega razumevanja Kṛṣṇe in Njegove popolne emanacije, Viṣṇuja, ne more nihče doseči duhovnega neba (Vaikuṇṭhe) ali pa vstopiti v Gospodovo večno prebivališče (Goloko Vṛndāvano). Kdor deluje z zavestjo Kṛṣṇe, je zatorej popoln yogī, saj je njegov um vselej zatopljen v misli o Kṛṣṇovih dejanjih (sa vai manaḥ kṛṣṇa-pādāravindayoḥ). Tudi Vede (Śvetāśvatara Upaniṣada 3.8) nas učijo: tam eva viditvāti mṛtyum eti – „Pot rojstva in smrti lahko zapusti samo, kdor pozna Vsevišnjo Božansko Osebnost, Kṛṣṇo.“ Doseči popolnost yoge torej pomeni končati materialno bivanje, ne pa naučiti se magičnega žongliranja ali pa prikazovati telovadne spretnosti in s tem zavajati nedolžne ljudi.