VERZ 18
yadā viniyataṁ cittam
ātmany evāvatiṣṭhate
nispṛhaḥ sarva-kāmebhyo
yukta ity ucyate tadā
yadā – ko; viniyatam – povsem obvladan; cittam – um in njegove dejavnosti; ātmani – v transcendenci; eva – vsekakor; avatiṣṭhate – se ustali; nispṛhaḥ – ki je brez želja; sarva – po vsakovrstnem; kāmebhyaḥ – materialnem čutnem uživanju; yuktaḥ – neomajen v yogi; iti – tako; ucyate – rečeno je, da je; tadā – takrat.
Za yogīja, ki z vadbo yoge obvlada dejavnosti uma in se osvobojen sleherne materialne želje ustali v transcendenci, je rečeno, da je neomajen v yogi.
Yogī se razlikuje od navadnega človeka po tem, da je pri svojem delovanju brez materialnih želja, med katerimi je glavna želja po spolnosti. Popoln yogī ima dovršen nadzor nad umskimi dejavnostmi, zato ga materialne želje ne vznemirjajo več. To stopnjo popolnosti samodejno doseže, kdor je zavesten Kṛṣṇe. Śrīmad-Bhāgavatam (9.4.18–20) pravi:
sa vai manaḥ kṛṣṇa-padāravindayor
vacāṁsi vaikuṇṭha-guṇānuvarṇane
karau harer mandira-mārjanādiṣu
śrutiṁ cakārācyuta-sat-kathodaye
mukunda-liṅgālaya-darśane dṛśau
tad-bhṛtya-gātra-sparśe ’ṅga-saṅgamam
ghrāṇaṁ ca tat-pāda-saroja-saurabhe
śrīmat-tulasyā rasanāṁ tad-arpite
pādau hareḥ kṣetra-padānusarpaṇe
śiro hṛṣīkeśa-padābhivandane
kāmaṁ ca dāsye na tu kāma-kāmyayā
yathottama-śloka-janāśrayā ratiḥ
„Kralj Ambarīṣa je najprej osredotočil um na lotosova stopala Gospoda Kṛṣṇe, zatem je z besedami opisoval Gospodove transcendentalne odlike, roke je uporabil za čiščenje Gospodovega templja, ušesa za poslušanje o Gospodovih dejanjih, oči za gledanje Gospodovih transcendentalnih podob, telo za dotikanje teles bhakt, nos za vonjanje dišečih lotosovih cvetov, darovanih Gospodu, jezik za okušanje lističev rastline tulasī, darovanih Gospodovim lotosovim stopalom, noge za obiskovanje romarskih mest in Gospodovih templjev, glavo za priklanjanje v znak spoštovanja Gospodu, svoje želje pa je povezal z opravljanjem Gospodovega poslanstva. Te transcendentalne dejavnosti povsem pristojijo čistemu bhakti.“
Ta transcendentalna stopnja je za impersonaliste nedosegljiva, Kṛṣṇe zavesten človek pa jo zlahka doseže, kar je razvidno iz opisa delovanja Mahārāje Ambarīṣe. Take transcendentalne dejavnosti lahko opravlja samo, kdor se neprestano spominja Gospoda in čigar um je osredotočen na Gospodova lotosova stopala. Predpisane dejavnosti vdanega služenja Gospodu se imenujejo arcana, opravila, s katerimi človek vse čute zaposli v službi Gospoda. Čuti in um ne morejo biti nedejavni, zato samo odrekanje ni praktično. Za navadne ljudi, posebej za tiste, ki niso v redu odpovedi, je zato zgoraj opisana transcendentalna zaposlitev uma in čutov popolna metoda za dosego transcendentalne ravni, ki jo Bhagavad-gītā imenuje yukta.