VERZ 32
ātmaupamyena sarvatra
samaṁ paśyati yo ’rjuna
sukhaṁ vā yadi vā duḥkhaṁ
sa yogī paramo mataḥ
ātma – s seboj; aupamyena – s primerjavo; sarvatra – povsod; samam – enako; paśyati – vidi; yaḥ – kdor; arjuna – o Arjuna; sukham – srečo; vā – ali; yadi – če; vā – ali; duḥkham – nesrečo; saḥ – tak; yogī – transcendentalist; paramaḥ – popoln; mataḥ – je priznan kot.
O Arjuna, popoln yogī je tisti, ki ob primerjavi drugih živih bitij s samim seboj vidi, da so si vsa enaka tako v sreči kot v nesreči.
Kdor je zavesten Kṛṣṇe, je popoln yogī. Na podlagi lastnih izkušenj ve, kaj drugim živim bitjem prinaša srečo in kaj nesrečo. Živo bitje je nesrečno, kadar pozabi na svoj odnos z Bogom. Srečno pa je, kadar ve, da je Kṛṣṇa vrhovni uživalec vseh človekovih dejanj, lastnik vseh dežel in planetov ter najiskrenejši prijatelj vseh živih bitij. Popoln yogī ve, da je živo bitje, ki je pod vplivom guṇ materialne narave, podvrženo trojnemu materialnemu trpljenju zato, ker je pozabilo na svoj odnos s Kṛṣṇo. Ker je Kṛṣṇe zavesten človek srečen, poskuša razširiti znanje o Kṛṣṇi vsepovsod. Popoln yogī poskuša poučiti ljudi o tem, kako pomembno je, da postanejo zavestni Kṛṣṇe, zato je največji človekoljub in Gospodov najdražji služabnik. Na ca tasmān manuṣyeṣu kaścin me priya-kṛttamaḥ. (Bg. 18.69) Gospodov bhakta torej zmeraj skrbi za blagor vseh živih bitij, zato je pravi prijatelj vsakogar. Najboljši yogī je, saj ne stremi k popolnosti v yogi samo zato, da bi imel od tega sam korist, temveč poskuša pomagati tudi drugim. Ne zavida drugim živim bitjem. V tem je razlika med Gospodovim čistim bhakto in yogījem, ki mu je mar samo za lasten napredek. Yogī, ki se umakne v samoto, da bi izpopolnil svojo meditacijo, ni nujno tako popoln kakor bhakta, ki po najboljših močeh poskuša vsakogar usmeriti na pot zavesti Kṛṣṇe.