VERZ 4
yadā hi nendriyārtheṣu
na karmasv anuṣajjate
sarva-saṅkalpa-sannyāsī
yogārūḍhas tadocyate
yadā – ko; hi – vsekakor; na – ne; indriya-artheṣu – v zadovoljevanju čutov; na – nikoli; karmasu – v delovanju, katerega cilj je čutno uživanje; anuṣajjate – se nujno udejstvuje; sarva-saṅkalpa – vsem materialnim željam; sannyāsī – kdor se je odpovedal; yoga-ārūḍhaḥ – napreden v yogi; tadā – takrat; ucyate – rečeno je, da je.
Za naprednega v yogi velja, kdor se je odpovedal vsem materialnim željam in ne deluje za zadovoljstvo čutov niti z željo po uživanju sadov dela.
Če se človek popolnoma posveti ljubečemu transcendentalnemu služenju Gospodu, je zadovoljen v sebi, zato ne stremi več po čutnem uživanju in nima želje po sadovih svojega dela. Če ne služi Gospodu, pa mora zadovoljevati čute, saj ne more biti nedejaven. Kdor ni zavesten Kṛṣṇe, zmeraj deluje sebično, v ožjem ali pa širšem pomenu besede. Kṛṣṇe zavesten človek pa z vsakim svojim dejanjem poskuša zadovoljiti Kṛṣṇo, zato nima želje po zadovoljevanju lastnih čutov. Kdor ni razvil take zavesti, se mora na mehaničen način znebiti materialnih želja, preden se lahko dvigne na najvišjo prečko jogijske lestve.