VERZ 8
jñāna-vijñāna-tṛptātmā
kūṭa-stho vijitendriyaḥ
yukta ity ucyate yogī
sama-loṣṭrāśma-kāñcanaḥ
jñāna – po zaslugi teoretičnega znanja; vijñāna – in praktičnega znanja; tṛpta – zadovoljno; ātmā – živo bitje; kūṭa-sthaḥ – na duhovni ravni; vijita-indriyaḥ – obvladanih čutov; yuktaḥ – primerno za dosego samospoznanja; iti – tako; ucyate – je rečeno; yogī – mistik; sama – uravnoteženo; loṣṭra – prod; aśma – kamen; kāñcanaḥ – zlato.
Za tistega, ki ima teoretično in praktično znanje ter je zato popolnoma zadovoljen, je rečeno, da je dosegel samospoznanje, in se imenuje yogī [ali mistik]. Tak človek je na transcendentalni ravni in je samoobvladan. Prod, kamenje in zlato imajo v njegovih očeh enako vrednost.
Znanje iz knjig, ki ga ne podpira razumevanje Absolutne Resnice, je nekoristno. O tem govori naslednji verz:
ataḥ śrī-kṛṣṇa-nāmādi
na bhaved grāhyam indriyaiḥ
sevonmukhe hi jihvādau
svayam eva sphuraty adaḥ
„Tisti, čigar čuti so nečisti, ker so prekriti z materialno energijo, ne more razumeti transcendentalne narave imena, podobe, odlik in zabav Śrī Kṛṣṇe. Vse to se človeku razodene šele, ko s transcendentalnim služenjem Gospodu poduhovi svoje čute.“ (Bhakti-rasāmṛta-sindhu 1.2.234)
Bhagavad-gītā predstavlja znanost o zavesti Kṛṣṇe. Da bi postali zavestni Kṛṣṇe, ni dovolj, da imamo samo materialno znanje. Imeti moramo to srečo, da se lahko družimo s človekom čiste zavesti. Kdor je zavesten Kṛṣṇe, ima po Kṛṣṇovi milosti tudi praktično znanje, saj je zadovoljen s čistim vdanim služenjem Gospodu. S praktično uporabo znanja postane človek popoln. Kdor ima transcendentalno znanje, je trden v svojih prepričanjih, tistega, ki ima zgolj akademsko znanje, pa navidezna protislovja zlahka zavedejo in zmedejo. Samoobvladan je samo tisti, ki je dosegel samospoznanje, kajti tak človek je predan Kṛṣṇi. Transcendentalen je, saj mu ni do materialnega znanja. Materialno znanje in spekulativno filozofiranje, ki ju nekateri cenijo kakor zlato, nimata v njegovih očeh nič večje vrednosti kot prod ali kamenje.