VERZ 14
daivī hy eṣā guṇa-mayī
mama māyā duratyayā
mām eva ye prapadyante
māyām etāṁ taranti te
daivī – transcendentalna; hi – vsekakor; eṣā – ta; guṇa-mayī – ki jo sestavljajo tri guṇe materialne narave; mama – Moja; māyā – energija; duratyayā – ki jo je zelo težko premagati; mām – Meni; eva – vsekakor; ye – tisti, ki; prapadyante – se predajo; māyām etām – to slepilno energijo; taranti – premagajo; te – oni.
Mojo božansko energijo, ki jo sestavljajo tri guṇe materialne narave, je težko premagati. Toda tisti, ki so se predali Meni, se zlahka dvignejo nadnjo.
Vsevišnja Božanska Osebnost ima nešteto energij, ki so vse božanske. Ker so živa bitja del energij Vsevišnjega, so po naravi prav tako božanska, toda ko pridejo v stik z materialno energijo, ta prekrije njihovo izvorno, višjo moč. Tako prekrita z materialno energijo se ne morejo rešiti njene oblasti. Omenili smo že, da sta materialna in duhovna energija obe večni, saj izvirata iz Vsevišnjega Gospoda. Živa bitja pripadajo Gospodovi večni, višji naravi, ker pa so pod vplivom nižje narave, materije, so večno v iluziji. Pogojena duša se zato imenuje nitya-baddha ali večno pogojena. Nihče ne more ugotoviti, kdaj v zgodovini materialnega sveta je živo bitje postalo pogojeno. Zato se kljub temu, da je materialna narava nižja energija, z veliko težavo reši njene oblasti, kajti upravlja jo vrhovna volja, katere živo bitje ne more premagati. Nižja, materialna narava, je tu imenovana božanska, ker je povezana z Bogom in deluje po Njegovi volji. Ker je pod nadzorom božanske volje, na osupljiv način ustvarja in uničuje vesolje, čeprav je Gospodova nižja energija. O tem govorijo tudi Vede: māyāṁ tu prakṛtiṁ vidyān māyinaṁ tu maheśvaram – „Māyā [iluzija] je sicer nestvarna oziroma minljiva, toda za njo stoji največji čudodelec, Božanska Osebnost, ki je Maheśvara, vrhovni upravitelj.“ (Śvetāśvatara Upaniṣada 4.10)
Drug pomen besede guṇa je vrv; pogojena duša je trdno zvezana z vrvmi iluzije. Kdor ima zvezane roke in noge, se sam ne more osvoboditi. Pomagati mu mora kdo, ki ni zvezan. Ker zvezani ne more pomagati zvezanemu, ju lahko reši samo tisti, ki je sam svoboden. Pogojeno dušo lahko osvobodi samo Gospod Kṛṣṇa ali pa Njegov verodostojni predstavnik, duhovni učitelj. Brez take višje pomoči se človek ne more rešiti okov materialne narave. Do osvoboditve nam pomaga vdano služenje oziroma razvijanje zavesti Kṛṣṇe. Ker je Kṛṣṇa gospodar nepremagljive slepilne energije, lahko tej energiji zapove, naj osvobodi pogojeno dušo. To stori iz Svoje brezvzročne milosti do predane duše in iz očetovske ljubezni do živega bitja, ki je izvorno Gospodov ljubljeni sin. Objema neizprosne materialne narave se lahko torej osvobodimo le tako, da se predamo Gospodovim lotosovim stopalom.
Pomembni sta tudi besedi mām eva. Mām pomeni samo Kṛṣṇi (Viṣṇuju), in ne Brahmi ali Śivi. Čeprav sta Brahmā in Śiva zelo vzvišeni živi bitji in sta skoraj enakovredna Viṣṇuju, ta dva predstavnika rajo-guṇe (strasti) in tamo-guṇe (nevednosti) ne moreta rešiti pogojene duše iz māyinih krempljev. Brahmā in Śiva sta torej prav tako pod vplivom māye. Edini gospodar māye je Viṣṇu, zato lahko samo On odreši pogojeno dušo. V Vedah (Śvetāśvatara Upaniṣada 3.8) je to opisano z besedami tam eva viditvā: „Svoboden je samo, kdor spozna Kṛṣṇo.“ Tudi Śiva potrjuje, da je osvoboditev mogoče doseči samo po milosti Viṣṇuja. Śiva pravi: mukti-pradātā sarveṣāṁ viṣṇur eva na saṁśayaḥ – „Nobenega dvoma ni, da je Viṣṇu tisti, ki podari osvoboditev vsem živim bitjem.“