VERZ 8
raso ’ham apsu kaunteya
prabhāsmi śaśi-sūryayoḥ
praṇavaḥ sarva-vedeṣu
śabdaḥ khe pauruṣaṁ nṛṣu
rasaḥ – okus; aham – Jaz; apsu – v vodi; kaunteya – o Kuntījin sin; prabhā – svetloba; asmi – sem; śaśi-sūryayoḥ – meseca in sonca; praṇavaḥ – tri črke a-u-m; sarva – v vseh; vedeṣu – Vedah; śabdaḥ – zvok; khe – v etru; pauruṣam – sposobnost; nṛṣu – v ljudeh.
O Kuntījin sin, Jaz sem okus vode, svetloba sonca in meseca ter zlog oṁ v vedskih mantrah. Zvok v etru sem in sposobnost v človeku.
Iz tega verza izvemo, kako Gospod s Svojimi raznolikimi materialnimi in duhovnimi energijami prežema vse. Na začetni stopnji duhovnega razvoja lahko Vsevišnjega Gospoda zaznamo v Njegovih raznolikih energijah in tako spoznamo Njegov brezosebni aspekt. Kakor je polbog Sonca oseba, katere prisotnost lahko zaznamo po njegovi vseprežemajoči energiji, sončni svetlobi, tako lahko tudi prisotnost Gospoda, ki je v Svojem večnem prebivališču, zaznamo po Njegovih vseprežemajočih energijah.
Bistvena, od vode neločljiva lastnost, je njen okus. Nihče ne mara piti morske vode, saj je v njej čist okus vode pomešan s soljo. Vodo imamo radi zaradi njenega čistega okusa, ki je ena od Gospodovih energij. Impersonalist zazna Gospodovo prisotnost v vodi po njenem okusu, personalist pa tudi slavi Gospoda, ker je tako ljubezniv, da nas oskrbuje z okusno vodo, s katero lahko potešimo žejo. Na ta način lahko občutimo prisotnost Vsevišnjega. Personalizem in impersonalizem si pravzaprav ne nasprotujeta. Kdor pozna Boga, ve, da sta brezosebni in osebni aspekt Absoluta hkrati prisotna v vsem in da v tem ni protislovja. Gospod Caitanya je zato predstavil Svoj vzvišeni nauk, imenovan acintya bheda in abheda-tattva, nauk o hkratni enosti in različnosti.
Sončna svetloba in mesečina izvirata iz brahmajyotija, Gospodovega brezosebnega sijaja. S praṇavo ali oṁkāro, transcendentalnim zvokom, s katerim se začenjajo vse vedske himne, se obračamo na Vsevišnjega Gospoda. Ker se impersonalisti zelo bojijo nagovoriti Vsevišnjega Gospoda, Kṛṣṇo, s kakšnim od Njegovih neštetih imen, raje izgovarjajo transcendentalno oṁkāro, ne vedo pa, da je oṁkāra zvočni predstavnik Kṛṣṇe. Zavest Kṛṣṇe obsega vse, in kdor je zavesten Kṛṣṇe, je srečen. Tisti, ki ne poznajo Kṛṣṇe, so pod vplivom iluzije. Znanje o Kṛṣṇi prinese torej osvoboditev, nevednost o Njem pa suženjstvo materialnemu svetu.