VERZ 24
agnir jyotir ahaḥ śuklaḥ
ṣaṇ-māsā uttarāyaṇam
tatra prayātā gacchanti
brahma brahma-vido janāḥ
agniḥ – ogenj; jyotiḥ – svetloba; ahaḥ – dan; śuklaḥ – svetlih štirinajst dni luninega meseca; ṣaṭ-māsāḥ – šest mesecev; uttara-ayanam – ko sonce potuje proti severu; tatra – tja; prayātāḥ – tisti, ki umrejo; gacchanti – odidejo; brahma – k Absolutu; brahma-vidaḥ – ki poznajo Absolutno Resnico; janāḥ – ljudje.
Tisti, ki poznajo Vrhovni Brahman, dosežejo le-tega, če zapustijo svet v času, ko prevladuje vpliv boga ognja, v svetlobi, v ugodnem trenutku dneva, v štirinajstdnevnem obdobju rastočega meseca ali v šestmesečnem obdobju, ko sonce potuje proti severu.
Ko govorimo o ognju, svetlobi, dnevu in dvotedenskem obdobju rastočega meseca, moramo vedeti, da jih upravljajo razna božanstva, ki urejajo vse potrebno za odhod duše iz telesa. V trenutku smrti nas um ponese na pot k novemu življenju. Kdor po naključju ali pa namenoma zapusti telo v enem od naštetih obdobij, lahko doseže brezosebni brahmajyoti. Mistični yogīji, ki so dosegli popolnost, si lahko izberejo čas in kraj odhoda iz telesa. Drugi tega ne morejo; če po naključju zapustijo svet v ugodnem trenutku, se rešijo iz kroga rojstva in smrti, sicer pa se bodo najverjetneje vrnili. Čisti Kṛṣṇov bhakta pa se ne vrne v materialni svet, ne glede na to, ali zapusti telo v ugodnem ali v neugodnem trenutku, po naključju ali pa namenoma.