VERZ 7
sarva-bhūtāni kaunteya
prakṛtiṁ yānti māmikām
kalpa-kṣaye punas tāni
kalpādau visṛjāmy aham
sarva-bhūtāni – vsa ustvarjena bitja; kaunteya – o Kuntījin sin; prakṛtim – v naravo; yānti – vstopijo; māmikām – Mojo; kalpa-kṣaye – na koncu epohe; punaḥ – znova; tāni – vse nje; kalpa-ādau – na začetku epohe; visṛjāmi – ustvarim; aham – Jaz.
O Kuntījin sin, na koncu epohe ves materialni svet vstopi v Mojo naravo, na začetku naslednje epohe pa ga s Svojo energijo znova ustvarim.
Stvarjenje, vzdrževanje in uničenje materialnega vesolja so povsem podrejeni vrhovni volji Božanske Osebnosti. „Na koncu epohe“ pomeni ob Brahmovi smrti. Brahmā živi sto let in njegov dan traja 4 300 000 000 zemeljskih let. Enako dolga je tudi njegova noč. Njegov mesec ima trideset takih dni in noči, njegovo leto pa dvanajst mesecev. Po sto letih, ko Brahmā umre, pride do opustošenja in uničenja materialnega sveta. To pomeni, da Vsevišnji Gospod Svojo energijo znova potegne Vase. Ko se pojavi potreba po stvarjenju vesolja, je le-to znova ustvarjeno po Njegovi volji. Bahu syām: „Čeprav sem eden, bom postal mnogi.“ To je vedski rek. (Chāndogya Upaniṣada 6.2.3) Gospod se razširi in se pojavi v obliki materialne energije in celotno vesolje znova nastane.