VERZ 12
tasya sañjanayan harṣaṁ
kuru-vṛddhaḥ pitāmahaḥ
siṁha-nādaṁ vinadyoccaiḥ
śaṅkhaṁ dadhmau pratāpavān
tasya – njegovo; sañjanayan – povečujoč; harṣam – radost; kuru-vṛddhaḥ – praded dinastije Kurujev (Bhīṣma); pitāmahaḥ – ded; siṁha-nādam – levjemu rjovenju podoben zvok; vinadya – razlegajoč se; uccaiḥ – zelo glasno; śaṅkham – v školjko; dadhmau – zatrobil; pratāpa-vān – hrabri.
Potem je Bhīṣma, veliki junaški očak dinastije Kurujev in ded bojevnikov, v Duryodhanovo veselje zelo glasno zatrobil v svojo školjko, iz katere se je razlegel levjemu rjovenju podoben zvok.
Očak dinastije Kurujev je vedel, kaj se dogaja v srcu njegovega vnuka Duryodhane. Iz prirojenega usmiljenja ga je poskušal razveseliti, zato je zelo glasno zatrobil v školjko in s tem pokazal, da se lahko primerja z levom. Posredno pa je s simboliko školjke svojemu potrtemu vnuku Duryodhani naznanil, da v bitki nima nobene možnosti za zmago, saj je bil na nasprotni strani Vsevišnji Gospod, Kṛṣṇa. Kljub temu je bila njegova dolžnost, da se bojuje, ne da bi pri tem varčeval z močjo.