VERZ 50
sañjaya uvāca
ity arjunaṁ vāsudevas tathoktvā
svakaṁ rūpaṁ darśayām āsa bhūyaḥ
āśvāsayām āsa ca bhītam enaṁ
bhūtvā punaḥ saumya-vapur mahātmā
sañjayaḥ uvāca – Sañjaya je rekel; iti – tako; arjunam – Arjuni; vāsudevaḥ – Kṛṣṇa; tathā – na ta način; uktvā – govoreč; svakam – Svojo; rūpam – podobo; darśayām āsa – je pokazal; bhūyaḥ – znova; āśvāsayām āsa – opogumil; ca – tudi; bhītam – prestrašenega; enam – njega; bhūtvā – ko je postal; punaḥ – znova; saumya-vapuḥ – čudovita podoba; mahā-ātmā – veliki.
Sañjaya je rekel Dhṛtarāṣṭri: To rekoč, se je Kṛṣṇa, Vsevišnja Božanska Osebnost, pojavil pred Arjuno v štiriroki podobi, nazadnje pa še v Svoji podobi z dvema rokama, in tako opogumil prestrašenega Arjuno.
Ko je Kṛṣṇa prišel v ta svet kot sin Vasudeve in Devakī, se je najprej pojavil kot štiriroki Nārāyaṇa, potem pa se je na prošnjo Svojih staršev spremenil v navidez navadnega otroka. Kṛṣṇa je vedel, da Arjune ne privlači Njegova štiriroka podoba, toda ker Ga je Arjuna prosil, naj mu jo pokaže, je Kṛṣṇa to tudi storil, zatem pa je privzel podobo z dvema rokama. V tem verzu je posebej pomembna beseda saumya-vapuḥ. Saumya-vapuḥ je prelepa podoba; rečeno je, da je to najčudovitejša podoba. Ko je bil Kṛṣṇa na Zemlji, je sama lepota Njegovega telesa pritegnila vsakogar. Kot upravitelj univerzuma je Kṛṣṇa pregnal strah Svojega bhakte Arjune, tako da se je znova pojavil pred njim v prelepi podobi, kot Kṛṣṇa. Iz Brahma-saṁhite (5.38) izvemo: premāñjana-cchurita-bhakti-vilocanena. Samo kdor gleda z očmi ljubezni, lahko vidi čudovito podobo Śrī Kṛṣṇe.