VERZ 3

Pri proučevanju telesa in poznavalca telesa ter duše in Nadduše se srečamo s tremi temami. To so Gospod, živo bitje in materija. V vsakem polju delovanja, v vsakem telesu, prebivata dve duši: individualna duša in Nadduša. Ker je Nadduša popolna emanacija Kṛṣṇe, Vsevišnje Božanske Osebnosti, Kṛṣṇa pojasnjuje: „Jaz sem prav tako poznavalec, vendar ne le enega telesa, temveč vseh teles. V vsakem od njih prebivam kot Paramātmā ali Nadduša.“

Kdor natančno prouči polje delovanja in njegovega poznavalca, kot sta opisana v Bhagavad-gīti, si pridobi znanje.

Gospod pravi: „Jaz sem poznavalec polja delovanja v vsakem posameznem telesu.“ Posameznik lahko pozna lastno telo, znanja o drugih telesih pa nima. Vsevišnji Gospod, ki kot Nadduša prebiva v vseh telesih, pa ve vse o njih. Gospod pozna vsa telesa vseh raznolikih življenjskih vrst. Kraljev podanik lahko ve vse o svojem koščku zemlje, kralj pa ne pozna zgolj lastne palače, temveč vso posest vsakega od podanikov. Na podoben način je živo bitje lastnik enega samega telesa, Vsevišnji Gospod pa je lastnik vseh teles. Kakor je kralj glavni lastnik kraljestva, podanik pa njegov podrejeni lastnik, tako je Vsevišnji Gospod glavni lastnik vseh teles.

Telo sestavljajo čutila. Vsevišnji Gospod se imenuje Hṛṣīkeśa, kar pomeni „nadzornik čutov“. Gospod je glavni nadzornik čutov, kakor je kralj glavni nadzornik vsega dogajanja v državi, medtem ko so njegovi podaniki podrejeni nadzorniki. „Jaz sem prav tako poznavalec polja delovanja,“ pravi Gospod. To pomeni, da je Gospod vrhovni poznavalec. Individualna duša pozna samo lastno telo. V Vedah je rečeno:

Telesu pravimo kṣetra. V njem prebivata lastnik telesa ter Vsevišnji Gospod, ki pozna tako telo kakor tudi njegovega lastnika. Zato je rečeno, da je Gospod poznavalec vseh polj delovanja. Tako je opisana razlika med poljem delovanja, njegovim poznavalcem in poznavalcem vseh polj. Popolno znanje o naravi telesa, individualne duše in Nadduše se v Vedah imenuje jñāna. Tako pravi Gospod Kṛṣṇa. Kdor ve, da sta duša in Nadduša eno, pa vendar različni, ima popolno znanje. Znanje tistega, ki ne razume polja delovanja in njegovega poznavalca, pa je nepopolno. Živo bitje mora spoznati položaj prakṛti (narave), puruṣe (uživalca narave) in īśvare (poznavalca, ki vlada naravi ter individualni duši in ju nadzoruje). Njihove vloge moramo dobro razlikovati, kakor moramo razlikovati med slikarjem, sliko in slikarskim stojalom. Materialni svet, ki predstavlja polje delovanja, je narava, uživalec narave je živo bitje, nad njima pa je vrhovni upravitelj, Božanska Osebnost. Iz Ved (Śvetāśvatara Upaniṣada 1.12) izvemo: bhoktā bhogyaṁ preritāraṁ ca matvā / sarvaṁ proktaṁ tri-vidhaṁ brahmam etat. Obstaja troje pojmovanj Brahmana: prakṛti je Brahman kot polje delovanja, jīva (individualna duša) je prav tako Brahman in poskuša gospodovati materialni naravi, in tudi tisti, ki ju nadzoruje, je Brahman; slednji je dejansko gospodar.

V tem poglavju bo pojasnjeno tudi, da je eden od dveh poznavalcev polja delovanja zmotljiv, drugi pa ne. Eden je gospodar, drugi pa mu je podrejen. Kdor trdi, da sta ta dva poznavalca polja delovanja identična, nasprotuje Vsevišnji Božanski Osebnosti, ki v tem verzu zelo jasno pravi: „Jaz sem prav tako poznavalec polja delovanja.“ Kdor zamenja vrv za kačo, je v nevednosti. Telesa so različnih vrst in imajo različne lastnike. Ker ima vsaka duša individualno zmožnost gospodovanja materialni naravi, obstajajo različna telesa. V vsakem od njih pa prebiva tudi Vsevišnji Gospod, ki nadzoruje živo bitje. Pomenljiva je beseda ca, ki po mnenju Śrīla Baladeve Vidyābhūṣaṇe izraža celoto materialnih teles. Kṛṣṇa je Nadduša, ki skupaj z individualno dušo prebiva v vsakem telesu. Kṛṣṇa tu jasno pravi, da je Nadduša gospodar tako polja delovanja kakor tudi omejenega uživalca v njem.