VERZ 34
yathā prakāśayaty ekaḥ
kṛtsnaṁ lokam imaṁ raviḥ
kṣetraṁ kṣetrī tathā kṛtsnaṁ
prakāśayati bhārata
yathā – kakor; prakāśayati – razsvetljuje; ekaḥ – eno; kṛtsnam – ves; lokam – univerzum; imam – ta; raviḥ – sonce; kṣetram – telo; kṣetrī – duša; tathā – tako; kṛtsnam – vse; prakāśayati – razsvetljuje; bhārata – o Bharatov potomec.
O Bharatov potomec, kakor sonce sámo razsvetljuje vse vesolje, tako utelešeno živo bitje z zavestjo razsvetljuje celo telo.
O zavesti obstaja veliko teorij. Ta verz Bhagavad-gīte jo razlaga na primeru sonca in sončne svetlobe. Kakor je sonce na enem mestu, pa vendar razsvetljuje ves univerzum, tako drobcena duhovna duša v srcu razsvetljuje z zavestjo celo telo. Zavest je torej dokaz prisotnosti duše v telesu, kakor so sončni žarki oziroma svetloba dokaz prisotnosti sonca na nebu. Dokler je duša v telesu, je telo prežeto z zavestjo, kakor hitro pa ga zapusti, zavesti ni več. Inteligenten človek to zlahka razume. Zavest torej ni rezultat spajanja materialnih elementov, temveč je simptom prisotnosti živega bitja. Zavest živega bitja ima enake lastnosti kot zavest Vsevišnjega, vendar pa ni identična z njo, saj se širi po enem samem telesu in ne sega v druga telesa. Nadduša, ki kot prijatelj individualne duše prebiva v vseh telesih, pa se zaveda vseh teles. V tem je razlika med zavestjo Vsevišnjega in zavestjo individualnega živega bitja.